 |
Brezplačni e-mesečnik
KORAKI DO USPEHA
ISSN - 1581-4394 Urednik: |
Junij 2005
Številka 30
2776 NAROČNIKOV |
|
|
NOVI TERMINI PREDAVANJ SEMINARJEV IN DELAVNIC:
|
|
POZOR! Ta e-mesečnik je nevaren!
Lahko vam spremeni življenje, zato dobro premislite,
preden boste nadaljevali z branjem! |
UVODNA MISEL E-MESEČNIKA
Avtor članka: Roy Goreya |
PRIDE ČAS, KO …
Pride čas, ko je potrebno, da nekaj spremenimo pri sebi, pa naj bo to na zasebnem ali poslovnem področju. Naša življenja so kot tobogan – enkrat smo zgoraj,
drugič spodaj, enkrat nam gre dobro, drugič slabo, skratka, celotno naše življenje je eno samo nihanje gor in dol, levo in desno, hitro in počasi …
Vsakomur od nas se v življenju pojavijo določene težave, preizkušnje, preko katerih je treba iti in jih spremeniti v svoje priložnosti in darila. Pred več kot štirimi
leti sem imel vizijo, namen in cilj, da postavim spletno stran . Spletna stran je bila sprva namenjena predstavitvi moje prve knjige TAM, KJER JE
VOLJA, TAM JE POT. Vsebinsko se je dopolnjevala, začeli smo izdajati tudi e-mesečnik OSEBNA-RAST.COM (10 številk), ki je potem prerasel v KORAKE DO USPEHA, ki so
tokrat izšli že tridesetič.
V meni je že nekaj časa zorela ideja, da je potrebno spletno stran postaviti na nove temelje, jo temeljito preoblikovati in jo narediti preglednejšo
ter vsebinsko dopolniti. Ta ideja je že zelo blizu uresničitvi, saj bo popolnoma prenovljena, izboljšana, vsebinsko polnejša spletna stran ugledala luč sveta že čez
nekaj dni, natančneje 1. julija 2005.
Zaenkrat bom še nekoliko skrivnosten in več o novih vsebinah kot tudi darilih, ki jih boste dobili vsi naročniki e-mesečnika KORAKI DO USPEHA, vam bom zaupal v e-poštnem
sporočilu, ki ga bom poslal 1. julija 2005. Kaj naj še dodam? Preprosto – pustite se presenetiti!
Tokratni e-mesečnik bi moral iziti že pred tednom dni, vendar je bilo ogromno dela s prenovo spletne strani, tako da nisem bil v stanju, ko bi lahko napisal kakovosten
uvodnik in navdihujoč članek. Sem pač tak: vsemu, kar počnem, se 100-odstotno posvetim s srcem in dušo, zato so tudi rezultati temu primerni.
Vsaka minuta, vsaka ura, ki sem jo preživel ob računalniku med prenovo spletne strani, mi je bila v veselje, navdih in užitek. Rešitve, kako oblikovati določeno spletno
(pod)stran, so se mi porajale med samim pisanjem, urejanjem in oblikovanjem. Ob tem ne morem mimo besed Paula Coelha, ki jih je povedal v Alkimistu: »Ko si nečesa
močno želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti sanje uresničile.« Njegovim mogočnim besedam lahko le pritrdim in rečem: »Res je!« Sanje o popolni prenovi
spletne strani so se mi uresničile!
Brezplačni e-mesečnik KORAKI DO USPEHA gre sedaj za dva meseca na »poletni dopust«, septembra pa spet izide nova številka, v kateri vam bomo ponovno postregli s
kakšnim pozitivnim presenečenjem. Želim vam, da bi si v teh vročih poletnih dneh utegnili privoščiti tudi zasluženi dopust in lenarjenje v hladni senci ob kozarcu
osvežilne naravne limonade.
NAJ VAS SPREMLJA LJUBEZEN!
|
BOGASTVO ŽIVLJENJA, BOGASTVO SRCA
Trenutki, ki življenju dajejo smisel.
Avtorica članka: Nina Kolar |
USPEŠEN TEAM
Na kaj vse vas asociira beseda »team«? Morda na športni team, delovni team v podjetju, team v družini, partnerski team, glasbeni team ali kaj drugega?
Zagotovo ste se že dostikrat znašli v položaju, ko ste želeli ali morali delovati z drugimi ljudmi, in rezultati takega dela so bili različni – zasedali so vse možnosti
med uspešnim in neuspešnim. Pa ste se vprašali, kaj je botrovalo takim rezultatom ter kako bi lahko neuspešne in manj uspešne rezultate teamskega dela pretvorili v bolj
uspešne ali najbolj uspešne?
Pred kratkim sem ob gledanju dokumentarne oddaje o eni izmed svetovno priznanih glasbenih skupin zasledila vse elemente uspešnega delovanja teama. Intervjuvani glasbeniki
so podajali vsak svoje odgovore na zastavljena vprašanja, presenetljivi pa so bili njihovi odgovori, ki so si bili kot zrcalna slika, pa čeprav povedani iz glav
posameznikov, ki so imeli povsem različne delovne in nasploh življenjske predispozicije.
Za uspešem nastop teama so v prvi meri poudarili skupno vizijo – na tej točki so se člani skupine v dokumentarcu strinjali, da je to predpogoj za kakršno koli (so)delovanje
v zavedanju in zaupanju v uspeh. Skupna vizija, skupne vrednote, skupne sanje, želje … Kaj vse bi še lahko naštela! Brez vizije ni razvoja, ni ustvarjanja in napredovanja
v želeno smer. Če bi v vpregi vsak konj vlekel v svojo smer, bi se voz ali prevrnil ali pa bi obmiroval na mestu. Zato pa so v vpregi, saj jim ta določa smer – skupno
smer na poti do cilja. Skupna vizija ljudi, ki so v teamu, je tudi tista, ki tako skupino kot posameznika najhitreje privede v želeno smer.
Za uspešen nastop teama so poudarili tudi nujnost individualnosti, ki naj pri članu teama odseva predvsem v načinu razmišljanja, saj kolikor različnih miselnih vzorcev
in načinov razmišljanja imamo, toliko večja je verjetnost, da bodo prispevki članov teama prinesli kar največ svežih idej.
Kar zamislite si dva umetnika, zadolžena za skupno izdelavo novega, še nikoli prej videnega modela stola. Verjetno jima podvig ne bi uspel, če ne bi vsaj eden izmed
njiju imel popolnoma drugačne miselne predstave stola kot ljudje, ki na vprašanje, koliko nog ima stol, na hitro odgovorijo: »Štiri.«
Ključni element uspešnega teama je prav tako nujnost medsebojnega zaupanja pri skupnem delovanju in izvajanju nalog, iskanju idej. Zaupanje pa so postavili tudi ob bok
medsebojnemu razumevanju in podpori, saj tam, kjer slednji dve postavki manjkata, ne moremo pričakovati zaupanja ne iz ene ne iz druge strani »igralcev igre«.
Razvijanje in prepoznavanje lastnih potencialov ne le v okviru teama, pač pa tudi v zasebnem življenju, je nujna postavka. To namreč le še poveča vrednost, ki jo vsak
izmed članov teama predstavlja v tej skupnosti. Prav zato je še kako pomembno za tako skupino ljudi, da v svojem življenju prepoznavajo oz. zaznavajo čimveč dražljajev
okolice, ki jih polnijo z navdušenjem, pozitivno energijo, radostjo in ljubeznijo ne le do lastnega življenja, temveč življenja nasploh. Ravno to je ključ za generiranje
vedno novih in svežih domislic in ustvarjanje skupne vizije.
Tako je lahko uspešen delovni team v podjetju sestavljen iz poslovneža, ki se v prostem času rad potaplja – navdušujejo ga raznoliki sadeži morja, od školjk in rib
najrazličnejših oblik in barv do peska v morju, ki ga val nenadno preoblikuje iz kupa v ravnino. Ta bo odlično nizal vedno nove ideje. Drugi v prostem času igra košarko
in je poln energije in zanosa – ta bo odlično vzpodbujal team. Spet tretji igra šah, zato je velikopotezni in hitri mislec …
Še en ključni element uspešnega teama bom izpostavila na tem mestu – tudi sama vem, da je življenje cikel vzponov in padcev in prepoznavanje vzrokov padcev jih lahko
naslednjič prepreči. Vztrajnost, pogum in vera v dobro in uspeh, zaupanje v želeno smer oz. cilj pa so tisti elementi, ki team privedejo na višjo stopničko od tiste,
na kateri je stal v času padca.
Naj bo tudi vaše življenje v teamu, katerega del ste doma, v službi, med prijatelji, znanci v društvih in izobraževalnih ustanovah, tako, kot si ga sami želite –
polno uspehov, milih padcev, ki vam bodo v nauk in poduk, polno razumevanja, ljubezni, skupnih vrednot, ciljev in vizije v boljši danes in s tem tudi jutri. V teamu
dajte od sebe vse, kar zmorete, dajajte pa vedno le najboljše in to se vam bo zagotovo povrnilo – če ne v teamu, v katerem delujete, pa zagotovo s strani teama, ki
ima podobne vrednote in cilje.
------------------------------------------------------------------
Nina Kolar, absolventka ekonomije, pesnica in mlada ustvarjalka
Spletna stran:
E-pošta:
|
USTVARJALNA MOČ MISLI
Kako odkrijemo zakladnico v sebi?
Avtor članka: Roy Goreya |
NIČ NI RES, VSE JE RES!
V čudoviti knjigi Hermana Hesseja z naslovom Siddharta je moč zaslediti tudi naslednji citat: »V glavo mi je šinila misel Govinda, ki jo boš spet imel za šalo ali norost,
a je moja najboljša. Glasi se: nasprotje vse resnice je prav tako resnično!«
V svetu, v katerem živimo, ima vsak učitelj, vsak mentor, vsak guru svojo resnico, svoj pogled na življenje in vpogled v delovanje zakonitosti vesolja. Za nekatere od njih
je njihova resnica zgolj edina in mogoča. V življenju boste morda naleteli na takšne učitelje in guruje, ki vam bodo pridigali in razlagali, da je samo njihova pot
pravilna, da je samo njihovo učenje »resnica«, ki vas lahko pripelje do razsvetljenja. Vendar ne obstaja samo »ena« in edina resnica, samo en in edini objektivni svet –
vse je odvisno od zornega kota, iz katerega gledamo na celotno situacijo.
Svet je to, kar o njem mislimo. Za nekoga je svet bolečina, revščina, nesreča, bolezen itn., za drugega pa je svet veselje, radost, sreča, zdravje, bogastvo, obilje
vsega dobrega. Albert Einstein je nekoč dejal, da se moramo vprašati: »Ali je vesolje do nas prijazno?« In moj odgovor je sledeč – menim, da je vesolje do nas prijazno
ravno toliko, kot mislimo, da je.
Prej sem povedal stavek: Svet je to, kar o njem mislimo. Vzemimo si trenutek za razmislek in besedo »svet« nadomestimo s katerokoli drugo besedo:
Moje dekle je, kar o njej mislim.
Moji starši so, kar o njih mislim.
Moji otroci so, kar o njih mislim.
Moji sodelavci so, kar o njih mislim.
Moj šef je, kar o njem mislim.
Moje stranke so, kar o njih mislim.
Gospodarska situacija je, kar o njej mislim.
Moj posel je, kar o njem mislim.
Seznam bi lahko nadaljevali praktično v nedogled. A naj bo za tokrat dovolj in še sami si naredite podoben seznam in prišli boste do osupljive ugotovitve – resnica o
svetu je takšna, kakršno mi vidimo. Tudi e-mesečnik, ki ga pravkar berete, je ravno to, kar o njem mislite.
Vsakdo od nas ima svojo resnico. In prav je tako! Moja resnica ni vaša resnica in vaša resnica ni moja resnica, obe pa sta za nekoga (zame in za vas) pravilni. Zato se
vrnimo ponovno k učiteljem in gurujem, ki sem jih prej omenjal. V trenutku, ko vam bo nekdo razlagal, da samo on pozna resnico in da je le njegova »resnica« resnica,
se takim ljudem izogibajte, kolikor je le mogoče. Kajti ko padate pod njihov vpliv, se je skrajno težko izmotati iz takšne skupine ali društva.
Tako jaz kot tudi vi imate svojo resnico, svoje izkušnje in svoje preizkušnje. Iz vsega tega se lahko marsikaj naučimo in si olajšamo pot, a na koncu smo vedno mi sami
tisti, ki se odločamo, kaj bomo storili. Odločite se tako, kot vam velevajo vaši notranji vzgibi. Zaupajte sebi! Zaupajte v dobrohotnost vesolja! Vsi skupaj delamo in
ustvarjamo svet s svojim mišljenjem.
------------------------------------------------------------------
Roy Goreya, motivacijski trener, predavatelj in avtor knjižnih uspešnic
Spletna stran:
E-pošta: |
KOTIČEK ZA SAMORAZVOJ
Korak v neznano, pot pogumnih.
Avtor članka: Robert Lisac |
DOLG RAZVOJ OD ČLOVEKA DO OPICE
Srečata se človek in opica in se zapleteta v zanimiv pogovor.
Človek: "Ohoho, glej jo, žival neumno, kako leno leži tukaj sredi gozda v krošnji drevesa. Ali nimaš bolj pametnega dela?"
Opica: "Kaj ti pa je, človek? Če lenarjenje ni pametno delo, potem mi pa prosim razloži, kaj je zate pametno delo."
Človek: "Veš, opica, vidi se, da vam je Bog pozabil dati še nekaj dodatnih kromosomov in možganskih brazd, res ste neumne. Pametno delo je recimo branje časopisa,
opravljanje službenih obveznosti, izobraževanje, šport, gledanje dnevnika."
Opica: "Res govoriš kot en profesor, pa vendar je moje število kromosomov čisto ta pravo. Kaj mi pa manjka? Brati mi ni treba, ker mi vse novice pragozda povedo ptice.
Moja edina službena obveznost je ta, da sem to, kar sem, namreč srečna opica.
Izobraževanje? Mene vsak dan uči pragozd, kajti najmanjša napaka lahko pomeni mojo smrt, medtem ko si ti lahko privoščiš na tisoče napak, ker zate v kritičnih
situacijah skrbijo zavod za zaposlovanje, psihologi, psihiatri, socialne delavke, karitas, zdravstveno zavarovanje, nezgodno zavarovanje …
Me pa res zanima, ali bi si upal živeti samo en dan tako, kot ga živim jaz. Čemu šport? Ker sem del narave, mi ni treba hoditi v telovadnice, v fitnes, na smučanje,
da bi ostala čila in zdrava.
Me opice živimo naravno življenje in imamo zato razvite in prožne mišice, zdrave kosti in sklepe, ne pa zaradi čudnih in dolgočasnih vaj, ki jih vi ljudje delate
samo zato, da ne bi bili debeli, da ne bi imeli celulita, ne pa zaradi tega, ker bi v tem resnično uživali. Dnevnika nam opicam ni treba gledati, ker znamo same dovolj
dobro opazovati življenje samo in ne potrebujemo nekoga drugega, da bi nam povedal, kaj se dogaja."
Človek: "Res je, da znaš spretno sukati jezik, vendar to, kar praviš, ne drži. Tu gre za kulturo, za napredek. Glej, kaj je človeštvo doseglo v obdobju samo nekaj
tisočletij! Poleteli smo na Luno, zgradili smo nebotičnike, pohvalimo se lahko z internetom, Evropsko unijo in demokracijo!"
Opica: "Ha, ha, ha … Joj, ali je vse to zate res napredek? Kakšno korist imaš ti od tega, da je bil tvoj kolega na Luni? Ko vi ljudje gradite nebotičnike, imamo me opice
že vse narejeno – samo splezamo v krošnjo in že smo v svojem "stanovanju". Ali ni to bolj praktično? Pa še elektrike ni treba plačevati, ker nas greje podnevi sonce,
ponoči pa naš partner.
Tudi vode ne plačujemo, pa imamo na razpolago naravni zabaviščni vodni park, kadar skačemo z drevja naravnost v hladno reko, ko nam je vroče. Tudi komunale ne plačujemo,
ker ne proizvajamo odpadkov. Nam ni treba posipavati ceste s kamenčki.
Ni nam treba osvetljevati pragozda s svetilkami. Res je, da imate internet in da ste navidezno povezani s celim svetom, pa vendar, ko pogledam v tvoje oči, vidim v njih
eno samo samoto in hrepenenje po družbi, ki jo imamo opice vsakič, ko se nam zahoče.
Me opice ne potrebujemo Bruslja, da bi bile med seboj povezane. Vse se dogovorimo sproti, poleg tega se nam zdi ta način bolj enostaven, ker s tem odpadejo birokrati
in ni treba zapravljati denarja in sekati celih gozdov za milijone tone papirjev. Verjetno je za sekanje gozdov kriva prav Evropska unija, ki nenehno potrebuje celulozo
za izdelavo svojih papirjev, formularjev in kolekov.
Vaša demokracija je pa res smešna stvar. Govorite o enakosti, bratstvu in svobodi, pa o tem ne veste prav nič. Kakšna enakost je to, ko bogat človek vzame revnemu še
zadnji kos kruha? Kakšno bratstvo je to, če živite v dobi nenehnih vojn in provociranega terorizma? Ali bratstvo vzdržujete z vašo vojsko? Ali ste res svobodni?
Se ti ne zdi, da sem jaz, navadna opica, ki podnevi veselo bingljam na drevesu, bolj svobodna kot ti?"
Človek: "Hm … Morda imaš pa le prav. Samo Darwin je dejal, da najmočnejši preživi, in to, da zdaj stojim pred tabo, res nekaj pomeni!"
Opica: "Tudi me opice smo do danes preživele, pa kaj? Veš, tega vašega Darwina pa kar obdržite. Vi ste preživeli, ker ste ves čas "darwinistično" tekmovali. Tekmovali
ste med sabo, ker vas je zanimalo, kdo je močnejši. Vedno vam gre za moč, ne glede na to, ali gre za politiko, za prevlado v partnerstvu ali v družini.
Kadar vam zmanjka tekmecev, ker ste jih uspešno iztrebili, začnete tekmovati še sami s sabo, dokler ne izločite iz obtoka še sebe. Me opice smo preživele, ker smo se
učile s pomočjo igre. Medtem ko ste vi prelivali znoj in kri v potokih, smo se me smejale in zabavale, ker je naše učenje potekalo tako lahkotno. Se ti ne zdi, da bi
lahko bil tudi naš pogled na svet pravilen?"
Človek: "Hmmmmmmm … S tega vidika pa na celotno zadevo nisem nikoli pogledal."
Opica: "Veš, človek, vi ljudje živite zato, da bi nekaj dosegli, da bi nekoga premagali, da bi bili prvi, da bi bili najmočnejši. Ali ni to malce paranoično početje?
Me opice živimo zato, da uživamo vsak trenutek svojega življenja. Naš cilj ni biti najmočnejši, naš cilj je uživati pri vsem, kar počnemo. Vprašanje je, ali je za vas
ljudi ta nenehna borba res smisel življenja. Vam predstavlja ta borba res užitek?"
Človek: "Opica, čisto si me vrgla iz tira. Pametna si in vse, kar praviš, ima svoj smisel. Kaj lahko storim, da bom lahko tudi jaz kmalu tako brezskrbno in srečno počival
v gozdu kot ti?"
Opica: "Možnosti je precej. Če si dovolj pogumen, se lahko mojemu hedonističnemu lenarjenju pridružiš takoj. Če pa pogum šele zbiraš, ti priporočam, da si prebereš
Robertovo knjigo KORAK V NEZNANO - POT POGUMNIH ali kakšno drugo knjigo s samorazvojno vsebino. Lahko pa Royev e-mesečnik pošlješ še nekomu, ki ga poznaš, da se bosta
lahko o stvareh, ki pišejo v njem, pogovarjala.
Dober pogovor s ta pravimi ljudmi lahko sproži iskro, ki lahko zaneti velik ogenj sprememb. Druga možnost je, da se poleg vsega naštetega prijaviš se na e-mesečnik
ODKRITI POGOVORI O ŽIVLJENJU. Vse možnosti, ki sem jih naštela, ti bodo pomagale postopno razvozlati veliko življenjskih vozlov. Sam si izberi, katera od njih ti
najbolj odgovarja, in se potem loti največje pustolovščine - potovanja v svoj notranji svet. Ne bo ti žal!"
P. S.: Na e-mesečnik ODKRITI POGOVORI O ŽIVLJENJU se lahko prijavite tako, da mi napišete kratko sporočilo na e-naslov , kjer mi izrecno potrdite,
da ga želite prejemati. Vsebina mesečnika bo naravnana humorno-samorazvojno.
---------------------------------------------
Robert Lisac, avtor knjige "Korak v neznano - pot pogumnih"
E-pošta:
|
KLJUČ DO SREČE SKOZI OČI UČITELJICE
Razmišljanja o vrednotah življenja.
Avtorica članka: Ljuba Žerovc |
O MEDSEBOJNIH ODNOSIH
Naše odzivanje ustvarja odnose z okoljem
Nekega dne lepo miroljubno in pomirjena sama s sabo plavam v zimskem bazenu, ko mi kot strela z jasnega skoči "bombico" točno pred nos neko mladoletno bitje.
Medtem ko zajemam sapo (in vodo) od šoka in ogorčenja, mi spreleti možgane bliskovito opozorilo: "Pazi, kaj govoriš in kako se obnašaš!"
Zato nesramnega nebodigatreba nisem pošteno zgrabila in mu povedala kakšne krepke ali mu celo prisolila nekaj gorkih, ampak raje samo "začudeno" vprašala:"Hej, kaj pa
je bilo zdaj to? Mi lahko razložiš?"
Prenapeto bitje je pričelo nekaj jecljati, nakar sem osuplo ugotovila, da je jecljajoči skakalec eden izmed mojih bivših učencev. Pričel se mi je opravičevat, rekoč,
da je s prijatelji sošolci stavil za pico, da si upa skočiti točno predme. Šele zdaj sem ob robu bazena opazila tri hahljajoče se osebke, ki so se kar pripogibali v
pasu od smeha. Še sama sem se pričela smejati in rekla samo: "No, si se pa zelo poceni prodal!"
A lahko bi se končalo čisto drugače! Lahko bi na primer poklicala "bademajstra", da bi nesramneže ročno odstranil z območja bazena, lahko bi pričela kričati in zmerjati
ali celo groziti, lahko bi napisala ogorčeno pismo njihovim staršem, lahko bi ... Skratka, lahko bi storila še cel kup slaboumnosti. In vesela sem bila, da sem ravnala
tako, kot sem.
Prvič: Kakšne koristi bi imelo zmerjanje? Mokra sem bila že tako ali tako, hude besede pa, kot vemo, gredo pubertetnikom skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven.
Tako pa mi je uspelo ohraniti nadzor nad položajem, ker sem ga sprejela s humorjem, s tem pa sem obdržala (in morda tudi poglobila) dobre odnose z bivšim učencem.
Morda sem v njem celo prebudila malenkost občutka krivde in/ali sramu in se bo morda naslednjič v podobnem položaju obnašal bolj kultivirano.
In drugič: Ohranila sem svoje samospoštovanje, ker sem premagala svoj Ego, ki je zahteval maščevanje. Ta občutek pa je bil največ vreden!
V življenju imamo glede vzpostavljanja odnosov z drugimi na voljo najmanj dva načina odzivanja. Lahko si izberemo negativen odziv ali pa pozitivnega. Le od nas samih je
odvisno, kako se bomo odzvali, kajti nihče nas k temu ne sili. Čeprav pogosto (navidezno) izgleda drugače!
Zakonski mož na primer, ki nasilno ravna s svojo ženo, se često izgovarja:"Sama je kriva, zakaj pa izziva in mi jezika!" Morda je žena res nesramna do njega, vendar
pa nikjer ne piše, da se mora mož odzvati na nasilen način. Namesto tega bi ji lahko predlagal miren pogovor, v katerem bi lahko na bolj pristopen način razčistila
odnose oziroma poiskala vzroke za trenuten nesporazum med njima.
Kajti vedno moramo pričeti pri sebi. Če se drugi do nas obnašajo odklonilno, nesramno, podcenjujoče, vzvišeno itn., bodimo mi drugačni! Ne vsiljivi, sladkobni ali
hinavski, enostavno le drugačni - seveda v pozitivnem smislu! Pokažimo jim naklonjenost, prijazno zanimanje, razumevanje, sočutje, pa se bodo tudi oni pričeli do nas
obnašati podobno. Seveda se to ne bo zgodilo že tisti hip, vendar vztrajajmo.
Če nas odklanjajo, v redu, to je njihov problem - pojdimo jim s poti. Vseeno pa jih iz maščevanja ne opravljajmo ali celo obrekujmo, kadar bo v kaki družbi o njih
tekla beseda! Kajti najslabši odnosi med ljudmi se porajajo ravno na osnovi opravljanja in obrekovanja! Moja mama mi je vedno govorila:"Če o nekom ne moreš povedati
ničesar dobrega, bodi raje tiho!"
Vendar se prav o vsakem človeku da povedati kaj dobrega! Morda ima neka, sicer "nemogoča" oseba odličen okus za oblačenje, morda ima rada živali, lepo skrbi za
balkonsko cvetje, se upa postaviti zase, je vztrajna pri delu! Poiščimo torej tisto, kar jo odlikuje, in to izpostavimo! Kajti vsak pojav, vsaka lastnost,
vsak dogodek se poveča, če mu posvečamo pozornost - in obratno - se skrči, če mu pozornost odrečemo.
Zato namenjajmo pozornost predvsem dobrim stvarem – pozitivnim dosežkom, pozitivnim osebnostnim lastnostim, pozitivnim čustvom, pozitivnim odnosom, pa se bodo ti
še bolj krepili in rasli.
O medsebojnih odnosih govorim tudi v 11. poglavju svoje knjige "MODROSTI ZBRANE IZ VERZOV STKANE", iz katere bi vam rada nanizala nekaj misli:
Včasih kup neumnosti, problemov narediš
le zato, da bi te drugi opazili.
Kaj pa ti? Opaziš druge, se jim posvetiš,
poskrbiš, da bi se dobro počutili?
Žalitve, zbadanja, namigovanja
sporočila so sebična.
V človeški duši njihov zvok odzvanja
stresno – kot da so resnična!
V bistvu biti ciničen pomeni,
da si za trpljenje bližnjega neobčutljiv,
da do njega aroganten si in porogljiv,
skratka – da podoben si hijeni!
Ničesar ne rešiš, če druge obtožuješ,
ker drugih ljudi se spreminjati ne da.
Spremeniti da se le sebe samega!
Šele ko to storiš, v življenju napreduješ!
---------------------------------------------
Ljuba Žerovc, avtorica knjige "Modrosti zbrane iz verzov stkane"
Spletna stran:
E-pošta:
|
MODRE MISLI ZA VSAK DAN
Misli, ki vas bodo motivirale za vrhunske dosežke. |
"Misel je močnejša od vsega." De Gourmont
"Tisti hip, ko začneš govoriti o tem, kaj boš storil, če izgubiš, si že izgubil." George Schultz
"Biti pripravljen pomeni že napol zmagati." Miguel de Cervantes
|
|
ANEKDOTE E-MESEČNIKA
Resnične zgodbe, ki vas bodo spravile v smeh. |
ZGODAJ V SLUŽBO
Ko je bila Nuša Keršavan, nekdanja ljubljanska županja, še zaposlena v Slovenijalesu, je nekoč v zgodnjih jutranjih urah prišla v prostore občine
Ljubljana Center in zakoračila po znani poti v gornja nadstropja. Toda vratar je bil nov in je ni poznal, zato jo je ustavil:
»Kdo ste vi?«
»Nuša Keršavan, podpredsednica izvršnega sveta.«
»Daj no mir,« jo je zavrnil vratar, »funkcionarji pa ne hodijo tako zgodaj v službo!«
VIDETI DVOJNO
Slavni nemški dvojčici Alice in Helen Kessler, ki sta si podobni kot jajce jajcu, sta se nekega večera ustavili v manjšem baru. Kmalu po njunem prihodu se
jima je približal lastnik bara in dejal:
»Spoštovani gospodični, osebno nimam nič proti dvojčkom, vendar vaju vseeno prosim, da bi zapustili moj lokal. Nekateri gostje so namreč že prenehali naročati
pijačo, ker se jim zdi, da vidijo dvojno.«
NAJSTAREJŠA DAMA
Pesnik Dragotin Kette se je peljal z vlakom iz Novega mesta proti Ljubljani. Na manjši postaji že blizu Ljubljane vstopijo tri gospodične mlajših let.
Vsi prostori so bili zasedeni, zato se posredno lotijo Ketteja in začno polglasno napletati o nedostojni mladini, o slabi vzgoji in podobnem. Nenadoma skoči Kette
pokonci in se prikloni:
»Dovolite, drage dame, ali smem najstarejši med vami ponuditi svoj sedež?«
Nobena pa ni sedla, ker ni hotela priznati, da je najstarejša.
PROZA NA CENTE
Ko je neki Američan zvedel, da angleškemu književniku Rudyardu Kiplingu plačujejo novele po 25 centov za besedo, mu je poslal precej strupeno
pisemce in priložil četrt dolarja.
V pismu je napisal: »Ker se vaša proza prodaja na drobno po 25 centov beseda, prilagam 25 centov za vzorec.«
Kipling je obdržal denar in poslal blago: naslovnik je prejel list papirja, na katerem je pisalo: »Hvala!«
|
[ ] [ ] [ ] |
Sporočilo sponzorja:
| Izberite si ponudnika storitev ali objavite svoj oglas! |
|
|
Izdajatelj: E-pošta: |
|