Brezplačni e-mesečnik
KORAKI DO USPEHA
ISSN - 1581-4394
Urednik:
Roy Goreya
Februar 2006
Številka 36

3198 NAROČNIKOV
NOVI TERMINI PREDAVANJ SEMINARJEV IN DELAVNIC:

7. 3. 2006 - Ljubljana – Tečaj javnega nastopanja PSIHORETORIKA
25. 1. 2006 - Ljubljana – Seminar PSIHOMOTIVACIJA

POZOR! Ta e-mesečnik je nevaren!
Lahko vam spremeni življenje, zato dobro premislite, preden boste nadaljevali z branjem!
UVODNA MISEL E-MESEČNIKA
Avtor članka: Roy Goreya
ODPRLI SMO NOVO SPLETNO TRGOVINO E-KNJIGARNA.SI

Z veseljem vam sporočamo, da smo 20. 2. 2006 odprli Spletno trgovino E-KNJIGARNA.SI, v kateri najdete izdelke za vašo osebno in duhovno rast ter odličnost na vseh področjih življenja.

Spletni trgovini z domene www.osebna-rast.com in www.skrivnosti-sveta.com smo tako združili na enem mestu, obenem pa še dodali nekaj izjemnih knjig, med drugim tudi knjigo Borisa Veneta in Nikole Grubiše IZ DNEVNIKA NOVODOBNEGA MILIJONARJA … ALI BOGASTVO JE V NAS, katero je Joe Vitale v svoji e-knjigi The Greatest Money Making Secret In History označil za eno izmed treh najboljših knjig s področja obilja in bogatega življenja.

Kmalu pa sledi še več zanimivih knjig in med drugim napovedujemo, da bo v Spletni trgovini E-KNJIGARNA.SI že naslednji teden na voljo klasika med knjigami o denarju, avtorja Georga S. Clasona NAJBOGATEJŠI ČLOVEK V BABILONU ter nova knjiga Franja Trojnarja ZAŽIVITE STRASTNO.

Vabljeni k ogledu www.e-knjigarna.si, obenem pa vam želimo prijetno nakupovanje ter navdihujoče branje!

NAJ VAS SPREMLJATA LJUBEZEN IN OBILJE!
BOGASTVO ŽIVLJENJA, BOGASTVO SRCA
Trenutki, ki življenju dajejo smisel.

Avtorica članka: Nina Kolar
UPRAVLJANJE S ČASOM

Že veste, kaj boste počeli danes? Ste si na začetku meseca, tedna ali včerajšnjega dne, naredili načrt za učinkovit izkoristek časa, ki ga imate na voljo? Sploh veste, koliko ur časa vam, poleg opravljanja vašega dela na delovnem mestu, še preostane, da ga posvetite sebi in svojim najbližjim? Ne? Potem kar vzemite v roke računalnik in naredite naslednji izračun.

Če skupaj z urejanjem, vožnjo na in iz delovnega mesta, dnevno porabite vsaj eno uro in zraven prištejete še delovni čas osmih ur, je seštevek enak 45 uram v petih delovnih dneh. Za spanec porabite v povprečju 7 ur dnevno - nekateri spimo še manj, poznam pa ljudi, ki spijo le dobre tri ure in so zjutraj povsem čili in polni vitalnosti - tedensko znaša to 35 ur spanja.

Med tednom povprečni gledalec televizije za tovrstno aktivnost porabi do 10 ur, za prehranjevanje, nakupovanje, higieno ter gospodinjske aktivnosti pa v povprečju porabite vsaj 20 ur. In če od 120 ur, kolikor jih je v tednu dni, odštejete zgornji seštevek ur, dobite neverjetnih 10 ur preostanka časa, ki vam je na voljo v petih dneh. To pomeni 2 uri na dan, ki vam še preostaneta na voljo.

Nekateri boste morda ob teh podatkih celo zavzdihnili in porekli: »Hja, ko bi mi vsaj preostalo toliko časa, saj v resnici še ene ure nimam, da bi naredil v življenju še kaj zares ustvarjalnega!« Kaj boste naredili s tem preostankom časa, pa je že vprašanje, vredno temeljitega razmisleka. Vredno razmisleka je tudi vprašanje, kaj počnete tekom osmih ali devetih ur delovnega časa.

Morda le odštevate minute pred odhodom domov ali se z vso strastjo zaganjate v izzive, ki vam jih narekuje delovni tempo? V slednjem primeru verjetno sploh nimate težav z ustvarjalnim preživljanjem časa, v kolikor pa so vaše misli pri delu povsem drugje, je to že razlog za temeljito prevetritev lastnih želja, potreb in ciljev, ki jih imate namen doseči v življenju.

Dostikrat bi lahko ljudje naredili iz svojega življenja precej več, kot si sploh upajo zamisliti, v kolikor bi vsaj za odstotek več verjeli v lastne zmožnosti. Seveda je predpogoj za to velika mera samozavesti, samopoznavanja, ozaveščanja lastnih prednosti in pomanjkljivosti. Da si dostikrat ne upamo v življenju sanjati še dlje in dosegati to, kar si želimo, so krivi tako naši ustaljeni miselni vzorci, kot tudi psihološke ovire, ki bodisi izvirajo iz otroštva ali pa iz kasnejšega življenjskega obdobja.

To dvoje je tudi v tesni povezavi z upravljanjem svojega časa, saj človek, ki živi pod nenehnim pritiskom lastnih omejujočih prepričanj ter prepričanj okolice (družina, prijatelji, sodelavci, celo neznanci), ne zmore organizirati svojega časa tako, da bo v vsakodnevnem delovanju produktiven. V kolikor si dan za dnem govori: »Ah, tega in tega pač ne morem storiti zato, ker nisem takšen in takšen, ker nima tega ali onega, ker mi je sodelavec ali sorodnik rekel, da tega že nisem zmožen…«, potem kljub vsem drugim morebitnim naporom, pri čemer ponavlja iste napake in se vrti v začaranem krogu, ne more postoriti tega, kar bi sicer opravil z lahkoto.

Dejstvo je, da neorganiziranost časa botruje skoraj vsaki naši neorganiziranosti in pripelje do slabe volje, ker človek hiti, delu pa ne vidi ne konca, ne kraja, zato se poveča tudi njegova raztresenost, ki dostikrat pripelje do hudega stresa. Da slednje drži, boste verjetno potrdili vsi tisti, ki imate, ali pa ste kdaj imeli težavo z neorganiziranostjo časa tako na delovnem mestu, kot tudi doma, pri čisto vsakodnevnih aktivnostih.

Kako zelo pomembno je pri upravljanju s časom načrtovanje, vedo tudi vsi tisti, ki so se odločili, da si bodo življenje krojili sami, ne pa dopustili, da jim ga bodo narekovali nadrejeni v službi, življenjski partnerji, sodelavci ali prijatelji ter sorodniki. V kolikor dopustite slednje, boste imeli vsak dan občutek, kot da vam pri projektih, na katerih delate, čas polzi skozi prste.

Skrbno načrtovanje dnevnih aktivnosti, ki jih lahko po potrebi prilagajate, ko imate že nekaj prakse, in posvečanje dovolj časa razporejanju aktivnosti na preostanek ur, ki vam je na voljo po službi (ali pa razporejanje časa na aktivnosti znotraj delovnega mesta), vam prinese že skoraj 70%, če ne celo več, zagotovilo za uspešno opravljene aktivnosti.

Ko imate izdelan načrt dnevnih aktivnosti, je potrebno le še ločiti prednostne od neprednostnih nalog. Priznam, tudi meni sami se je dostikrat težko lotiti kakšne izmed aktivnosti, ki zahtevajo prioriteto, pa čeprav vem, da bo rezultat dela sladek kot med.

A nekje je potrebno postaviti mejo in na tej točki se upravljanje s časom dotika tudi postavljanja mej na vseh področjih našega življenja. Včasih je potrebno pojesti tudi kakšno »živo žabo«, kot nekateri imenujejo nam neprijetne aktivnosti in naloge ali probleme, ki pa to sploh niso, ko žabo enkrat primemo za »roge« in se ji zazremo v oči.

Ko boste naslednjič zopet pred kopico neopravljenih nalog, se najprej vprašajte, katera izmed opravljenih nalog vam prinaša največ koristi, katera doprinaša k vašemu blagostanju telesa, uma in duha ter katere so tu le zato, da z njihovo razrešitvijo pridate jagodo na vrhu smetane.

Menite, da to ne bo lahko delo? No, pa si raje zamislite, kako si po odlično opravljeni nalogi, ki je na seznamu najbolj nezaželjenih današnjega meseca, tedna ali dneva, privoščite zasluženi oddih v vam najljubšem dopustniškem kraju. Boste morali na to počakati vse do poletja? Potem si namesto tega predstavljajte, da si privoščite vsaj sadno kupo z veliko vam najljubšega sadja in smetane.

Nešteto minut ustvarjalno preživetega časa vam želim!

------------------------------------------------------------------
Nina Kolar, pesnica in mlada ustvarjalka, avtorica E-trgovine umetnin in avtorica e-pesniške zbirke "Potovanje na vrh srca"

Spletna stran: www.mozaik-kreativnosti.com
E-pošta:nina.kolar@mozaik-kreativnosti.com
TRŽENJE IN PRODAJA ZA 21. STOLETJE
Kako povečamo prodajo in ustvarimo navdušene stranke?

Avtor članka: Roy Goreya
ČE NE TESTIRAMO … POTEM NE VEMO NIČ!

Pri delu, ki je ustvarjalne narave, npr. pisanje prodajnih pisem, oblikovanje in prelom knjige, oblikovanje in izdelava spletne strani, izdelava tiskanega oglasa, izdelava TV spota …, se lahko zgodi, da sta si naročnik in izvajalec vsak na svojem bregu reke. Namreč, oblikovalec (tekstopisec, režiser) ima popolnoma drugačno zamisel, kakšna naj bi bila določena oglaševalska akcija, kot pa npr. naročnik.

Ko sta naročnik in izvajalec vsak na svojem bregu reke, je hočeš – nočeš, potrebno uskladiti oba pogleda in najti nek kompromisni predlog. Ali bo ta kompromisni predlog boljši in učinkovitejši, kot pa izvirna zamisel ustvarjalca, je težko reči. Načeloma naj bi strokovnjak, se pravi tisti, ki izvaja oblikovanje, pisanje in izdelavo marketinškega materiala, vedel več in bolje obvladal svoj posel. Pa je temu res tako?

Marsikateri tiskani ali televizijski oglas je požel številne nagrade na oglaševalskih festivalih, toda, kar se tiče prodaje proizvoda, je bila le-ta popolni polom. Vsekakor ni preprosto izbrati najbolj optimalno rešitev, tako z vidika prodaje, kot tudi z vidika ustvarjalnosti, in pri tem se moramo pogosto zanesti tudi na notranji občutek – intuicijo.

Če ugotovimo, da določen pristop ne deluje, ga spremenimo, dodelajmo, zamenjajmo, oplemenitimo, nekaj dodajmo, nekaj odvzemimo, preoblikujmo po svojih zamislih … in testirajmo.

Dokler ne testiramo uspeha (odziva) svojega »najboljšega« in najbolj inovativnega TV oglasa, »najuspešnejšega« prodajnega pisma ali spletne strani, ne vemo nič in tipamo v megli ter lažemo samemu sebi, kako smo (ne)uspešni.

Sam sem tudi že preizkusil marsikateri pristop k trženju svojih izdelkov in storitev. Nekateri pristopi so se izkazali za učinkovite, pri drugih sem doživel polom na celi črti. Nauk, ki sem ga potegnil iz vsega tega, je bil jasen in preprost – če ne testiraš, če ne preizkusiš – potem ne veš nič.

Uspeh določene prodajne akcije pa ni odvisen samo od ustvarjalca, temveč tudi od naročnika in njegovega zaupanja v lastno delo in proizvode. Namreč, če prodajamo drage in nekakovostne proizvode, znotraj sebe pa menimo, da s tem načinom dela krademo čas in denar drugim, bo kljub vsej promociji naša prodaja kilava.

Zato – tržimo in prodajajmo tisto, v kar mi sami 100% verjamemo in zaupamo. Ko bomo izpolnili ta pogoj pri svoji prodaji, bo šlo vse veliko lažje in tudi uspeh oglaševalskih akcij se bo drastično povečal. Samozavest in zaupanje pri trženju vedno pomagata!

ŽELIM VAM USPEŠNO PRODAJO!

------------------------------------------------------------------
Roy Goreya, motivacijski trener, predavatelj in avtor knjižnih uspešnic
Spletna stran: www.osebna-rast.com
E-pošta: roy.goreya@osebna-rast.com
KOTIČEK ZA SAMORAZVOJ
Korak v neznano, pot pogumnih.
Avtor članka: Robert Lisac
ZDRAVLJENJE Z BESEDAMI

Predstavljajte si, kako bi bilo, če bi s pestmi udrihali vsak dan po svojih najbližjih doma ali pa, kako bi bilo, če bi brcali svoje sodelavce, znance ali prijatelje. Si lahko to predstavljate? Zdaj si pa zamislite, kako bi bilo, če svoje najbližje pobožate, jim s svojimi rokami zmasirate vrat ali jim pokažete s prstom smer, kam naj se podajo, da jim bo še lepše. Predstavljajte si, da se z neko osebo znajdete pred oviro, ki jo vi znate z lahkoto preplezati. Človek, ki je z vami, pa niti pod razno ne ve, kako bi to oviro premagal. Ali ga boste zaradi tega udarili nekajkrat v glavo in nato še v trebuh ali mu boste pomagali preplezati to oviro?

Tako, kot lahko z vsakim gibom izbiramo med dobrim in slabim dejanjem, med dobrimi in slabimi posledicami, tako je tudi z besedami, ki jih vsak dan izustimo. Z gibom lahko nekomu ponudim sproščujočo masažo, s prstom mu lahko pokažem pravo pot, ali pa mu pomagam, da lahko prepleza neko oviro. Prav tako je z besedami. Besede lahko prijetno masirajo, vzpodbujajo, pomagajo, lahko pa tudi ranijo, prizadenejo, onemogočijo, zatrejo, jemljejo pogum in uničijo še zadnjo iskrico samozavesti v človeku.

Ni vseeno, ali otroka nežno pobožamo po laseh, ali ga udarimo s pestjo naravnost v obraz in ni vseeno, ali ga z besedami pohvalimo, ali ga okaramo zato, da dokažemo svojo »moč«. Ni vseeno, ali nekomu opišemo z besedami pot, ki jo želi prehoditi, mu povemo, kje so določene pasti in kako jih naj premaga, ali mu povemo naravnost v obraz, da takšnega podviga ni sposoben. Čutite, kako različen je lahko naboj v posameznih besedah in stavkih, ki jih vsak dan slišimo in izustimo?

Tako, kot vsak dan izbiramo v družbi primerne gibe, da nikogar ne bi po nepotrebnem poškodovali, tako bi morali tudi izbirati svoje besede, ko se pogovarjamo s svojim partnerjem, s svojimi nadrejenimi ali podrejenimi, s svojimi prijatelji in znanci. Če človeka fizično pretepejo, so posledice takšnega boja vidne, saj polomljenega nosu ni težko prepoznati, prav tako ni mogoče spregledati počene arkade ali zlomljene noge. Vse to je vidno. Posledice besednega nasilja navzven niso vidne, pa vendar povzročijo tudi napačno izbrane besede nevidne rane, ki pečejo včasih še bolj kot prava rana.

Ali lahko nekoga brcnemo v goleno in mu potem sveto zatrjujemo, da ga pa res nismo želeli udariti? To bi bilo nesmiselno početje, ker vemo, da je ukaz za brco prišel iz možganov nasilneža. Ravno tako absurdno se je opravičevati po valu grdih besed, po valu najslabših želja v kombinaciji z žaljivkami, da teh besed pa res nismo želeli izustiti. Ali niso prav naši možgani izbirali teh grdih besed, žaljivk, besed, ki so imele namen sogovornika potlačiti, uničiti in poteptati? Ali niso bili naši možgani tisti, ki so dajali zavestno impulze, da so se premikale naše ustnice in naš jezik? Ali nismo mi tisti, ki odgovarjamo za svoje možgane in s tem za svoje ustnice in jezik?

Že od nekdaj obstajajo ljudje, ki so dobesedno sposobni zdraviti z besedami. Takšni ljudje obstajajo že od pradavnine. Včasih so bili to vrači, šamani, modreci, danes pa so to lahko psihologi, dobri prijatelji ali pa tudi življenjski svetovalci, kot je to na primer gospa Katarina. Prav neverjetno je, kako lahko ta gospa z izbranimi besedami ljudem v pogovoru vlije pogum, ko jim daje čisto natančna navodila, kaj je človeku v stistki potrebno narediti, da se lahko že dolgo, sicer nevidna, vendar odprta, rana končno zaceli.

Še več, človeku tudi pove, kako se lahko v bodoče izogne ostrim besedam drugih in jih nevtralizira ali celo iz »besednega metka« sogovornika naredi vrtnico. Takšno zdravljenje z besedami zahteva večletno prakso, ogromno znanja na področju človeške narave in seveda veliko izkušenj, predvsem pa neverjetno sposobnost empatije. Ni veliko ljudi, ki so sposobni zdraviti z besedami, vendar pa jih je iz dneva v dan več! Juhej! Res pa je tudi, da se lahko vsak od nas zdaj in tukaj odloči ali bo s svojimi besedami rezal, vrtal, klal, slepo udrihal naokoli ali pa bo raje božal, kazal pot, masiral, pomagal, se nežno in vzpodbudno dotikal sebe in drugih.

Za indijance je bila tišina vrednota. V tišini so se rojevali premišljeni odgovori. V tišini so se rojevale žametne besede polne ljubezni in dobrega namena. Besede so bile pretehtane in izbrane. Takšne besede so bile mehke in tople in so rojevale prijateljstvo, upanje, voljo, bližino in medsebojno razumevanje. »Belci« so ubijali z besedami, ki se jih je držala kri, z besedami, ki so bile boleče in prodorne kot krogle iz puške, ki so se zarile globoko v srce sogovornika, ki se morda sploh ni želel boriti, ampak le kulturno in človeško pogovoriti. Za vsak odgovor so si vzeli indijanci čas.

Tudi v Sloveniji obstaja bogata duhovna tradicija, ki je učila, in še uči, pravo poslušanje sočloveka, ne samo z ušesi, tudi s srcem. Tudi zdravljenje z besedo je prastaro duhovno znanje, ki so ga obvladovali že naši predniki. Danes to tradicijo nadaljuje gospa Katarina in cel kup drugih ljudi, ki jim ni vseeno, ali iz njihovih ust letijo noži, sekire in metki, ali zdravilo, žamet in sončni žarki.

Kakšne besede želite slišati v odnosu do vas od drugih? Točno takšne besede bi radi slišali tudi drugi od vas.

P.S.: Pri zdravljenju z besedami je potrebno upoštevati določene univerzalne zakonitosti, o katerih si lahko več preberete v moji knjigi KORAK V NEZNANO – POT POGUMNIH, ki si jo lahko privoščite na www.e-knjigarna.si.

---------------------------------------------
Robert Lisac, avtor knjige "Korak v neznano - pot pogumnih"
E-pošta: robert.lisac@osebna-rast.com
KLJUČ DO SREČE SKOZI OČI UČITELJICE
Razmišljanja o vrednotah življenja.
Avtorica članka: Ljuba Žerovc
NIHČE NI SAMOTEN OTOČEK SREDI OCEANA

Dovoljujete drugim, da vam vsiljujejo svoje poglede na življenje in vam predpisujejo, kako naj se počutite, kaj naj počnete, kaj naj mislite, kako naj se vedete, kaj naj govorite...? Skratka – ali dovoljujete okolju, da nenehno vpliva na vas in vam "pere možgane"? Še huje – ali dovoljujete, da vas drugi omalovažujejo, vas podcenjujejo, izvajajo nad vami psihični pritisk ali celo fizično nasilje?

Se potem zaradi tega počutite nesrečni, odrinjeni od sveta, osamljeni, prezrti, osramočeni...? Imate občutek, da so vsi ljudje okoli vas srečni, zadovoljni, ljubljeni, spoštovani..., le vi niste? Se vam zaradi tega dozdeva, da je življenje do vas krivično, da vas zapostavlja, vsem drugim pa v izobilju daje in jih nenehno boža oz. ljubkuje?

Občutje, da smo nemočna bitja, povsem prepuščena vplivu drugih (staršev, učiteljev, šefov, zakoncev...) je eno najbolj negativnih občutij, kar jih obstaja v človeški duši, kajti jemlje nam samozavest, védenje o lastni vrednosti oz. o tem, da smo vredni vse ljubezni in spoštovanja že samo zato, ker obstajamo.

Ko se tega zavemo – namreč dejstva, da smo že zgolj zaradi svojega prihoda na ta svet upravičeni do brezpogojne ljubezni, spoštovanja in priznavanja pravice do obstoja - spoznamo, da imamo tudi mi moč, vplivati na druge – najprej morda le na živali, pa na majhne otroke, kasneje na sovrstnike, nato na starejše brate in/ali sestre, končno na odrasle. A se že kmalu zavemo, da v bistvu pravzaprav že ves čas vplivamo na druge od svojega spočetja dalje!

Recimo, da me je starejši brat brcnil. Na njegovo dejanje se lahko odzovem različno: lahko jokaje stečem stran, lahko se grem pritožit mami, ali mu pokažem jezik, lahko mu vrnem brco, morda pa se z njim o brci raje pogovorim. Z vsakim svojim odzivom bom vplivala nazaj na brata, oziroma bom posledično sprožila ustrezen bratov odziv.

Ob moji prvi reakciji bo brat morda slavil zmagoslavje, jaz pa bom osramočena in ranjena. V drugem primeru me bo morda ozmerjal s špeckahlo in se mi rogal, torej bom spet osramočena, jezna ali zamorjena. V tretjem primeru pa me bo morda spet brcnil ali mi primazal kakšno gorko.

V četrtem primeru se bova do krvi stepla in nato postala "dosmrtna sovražnika". V petem primeru pa bova morda našla skupen jezik in spoznala, da je bolje sodelovati in biti prijatelja kot pa sovražnika. Morda se mi bo brat celo opravičil, jaz pa mu bom vse oprostila.

Ta vrsta odzivanja pa je najtežja in zahteva največji vložek energije (in inteligence), a je zato tudi daleč najučinkovitejša. Premik v to smer pa bo nastopil šele tedaj, ko bom spoznala, da imam tudi jaz moč vplivanja na bratove odzive oz. dejanja. Šele izkušnje pa me bodo privedle do tega, kateri moj odziv bo najbolj ugodno vplival na brata oz. na najine medsebojne odnose.

To svoje "znanje" bom kasneje prenesla na šolanje, v zakonsko življenje, v delovno okolje, v prijateljske odnose... Ves čas se bom zavedala, da imam moč, vplivati na druge, jih oblikovati, jim vsajati določene misli, želje, potrebe... obenem pa se bom zavedala, da tudi drugi lahko ves čas enako vplivajo name, če jim bom to seveda dopustila. A pri vsem tem nenehnem medsebojnem vplivanju, da ne rečem kar manipuliranju, se je treba zavedati enega samega velikega svetlečega klicaja – ODGOVORNOSTI!!!

Bom vplivala na druge v dobrem smislu ali v slabem? Jim bom s svojimi dejanji, mislimi, besedami, zahtevami... koristila ali jim škodovala? Kajti vsako moje dejanje ali misel (namreč tudi samo z mislimi lahko vplivamo na druge, in oni na nas, jasno!) bo izzvala protidejanje oz. protimisel z nasprotne strani.

In po drugi strani – ali bom dovoljevala drugim vplivati name s slabimi mislimi, besedami, dejanji - morda celo kriminalnega značaja - ali pa se jim bom raje uprla in se zanesla na svojo sposobnost pozitivne presoje in odziva?

Življenje je nenehen tok energije od enega do drugega živega bitja (predmeta), kajti nihče ni samoten otoček sredi oceana! Neprestano nas "bombardirajo" misli in nameni drugih ljudi, ravno tako tudi mi lahko "bombardiramo" druge s svojimi mislimi in/ali nameni, pri tem pa ni pomembno, kako daleč drug od drugega smo. Kajti vsi smo povezani med seboj z nevidno energetsko nitko, ki se imenuje ŽIVLJENJE oziroma LJUBEZEN oziroma BOG!

Dejanja, ki v življenju jih vsak človek naredi,
učinkujejo na znane in neznane ljudi.
Zato iz sebe dajmo najboljše, kar lahko,
četudi to doseči največkrat je težko!

Odnosi so univerzalna govorica,
ki jo razume vsak otrok, študent, kmetica...
Po tem, kar drugi bodo od njih pričakovali,
se podzavestno bodo ljudje ves čas ravnali.

V telesnih gibih pozitivna misel se odraža,
pa tudi v govorjenju in v nasmehu se opaža.
Vse to ugodno vpliva na ljudi okoli nas,
da radi nam podarjajo pozornost, čustva, čas.


---------------------------------------------
Ljuba Žerovc, avtorica knjige "Modrosti zbrane iz verzov stkane"
Spletna stran: www.modrostizbrane.com
E-pošta: ljuba.zerovc@modrostizbrane.com
MODRE MISLI ZA VSAK DAN
Misli, ki vas bodo motivirale za vrhunske dosežke.
"Prijaznost v besedah ustvarja zaupanje. Prijaznost misli ustvarja globino. Prijaznost pri darovanju ustvarja ljubezen." Lao Tse

"Nemogoče je beseda, ki jo najdeš le v besednjaku bedaka." Napoleon Bonaparte

"Ko govorijo dejanja, besede obmolknejo." Afriški pregovor
ANEKDOTE E-MESEČNIKA
Resnične zgodbe, ki vas bodo spravile v smeh.
"BOLEČINE" V KOLENIH

Maria Taglioni je bila ena največjih plesalk svojega časa. Nekega dne je obvestila direkcijo pariške opere, da ima bolečine v kolenih in da dlje časa ne bo nastopala.
Čez nekaj let jo je direktor obiskal v Peterburgu, na katerega je bila takrat pogodbeno vezana. V njenem salonu se je igrala majhna deklica.
»Čigava pa je mala?«
»To, dragi prijatelj,« je smehljaje odvrnila Taglionijeva, »so moje bolečine v kolenih.«

DEMASKIRANJE

Celjski gledališki igralec Marjan Dolinar se je ličil pred predstavo Potrčevega Zločina, a se mu maska ni zdela dovolj izrazita. Vprašal je igralca Janeza Škofa starejšega:
»Kaj naj naredim, da bi bil bolj zoprn?«
Škof mu je prijazno predlagal: »Demaskiraj se!«

ZAČIMBE

Odvetnik Voje Šerbec – Daba je srečal prijatelja, pravnika Edija Majarona.
»Ali veš, da je izšel novi leksikon?« ga je vprašal.
»In kaj potem?«
»Moraš ga kupiti, v njem si,« je povedal Daba in se poslovil.
Čez nekaj dni sta se spet srečala.
»Naplahtal si me, v leksikonu me ni, pogledal sem,« se je pritožil Majaron, a prijatelj ga je zavrnil:
»Si, gotovi si, a ne znaš iskati. Poglej pod začimbe.«

EDEN IZMED NJIH

Mlad častnik iz spremstva generala Suvorova je svetoval napad na manj važno sovražno postojanko in dodal: »Saj nas ta napad ne bo veljal več kot pet mož.«
»Ali bi ti hotel biti eden izmed njih?« ga je vprašal general.
Izdajatelj: WWW.OSEBNA-RAST.COM     E-pošta: roy.goreya@osebna-rast.com
© OSEBNA RAST: 2001 - 2006