ALI VERJAMETE, DA ZMORETE - KLJUB DRUGAČNIM NAPOVEDIM IN ZAVRNITVAM?

Nikoli ne bom pozabil dogodka, ki se mi je pripetil v osmem razredu osnovne šole med uro zemljepisa. Bil sem pred tablo in vprašan, hkrati pa me je učitelj vprašal, v katero srednjo šolo se mislim vpisati. Ponosno sem mu odvrnil, da na srednjo ekonomsko šolo, a sem takrat namesto spodbude dobil hladno prho s strani učitelja, ki mi je vpričo vseh sošolcev dejal: »Le kaj pa misliš delati na srednji ekonomski s svojimi dvojkami in trojkami?«

Takrat mi ni bilo prijetno, moja samozavest je bila na nuli, vseeno pa sem razmišljal o učiteljevih besedah. Iz nekega notranjega vzgiba sem si postavil vprašanje: »Kdo pa misli, da je on, da ima pravico »soditi« in mi postaviti meje, česa sem zmožen in česa ne?« In res - le kdo so učitelji, šefi, nadrejeni, vodje, starši, šolski psihologi, zdravniki …, ki si lastijo »pravico«, da človeku povedo, česa je zmožen in česa ne?

Veste, kaj me je konec osnovne šole najbolj gnalo, da sem se še bolj zagrizel v učenje in uspešno dokončal osnovno šolo in tudi sprejemne izpite za srednjo šolo? Ravno vsi tisti »ne-ji«, ki sem jih slišal od ljudi okoli sebe. Vedno, ko mi je nekdo rekel »ne«, sem vedel, da sem korak bližje »da-ju«.

Tudi kasneje na fakulteti in potem še med iskanjem zaposlitve in iskanjem založnika za mojo prvo knjigo Tam, kjer je volja, tam je pot, mi je razumevanje, da »ne« pomeni korak bližje »da-ju«, izjemno pomagalo. Vlilo mi je upanje, smisel in pogum, da sem pogumno sprejel zavrnitve ter da me le-te niso preveč potrle.

Ko sedaj gledam nazaj na svojo osnovnošolsko dobo, se zavem, da sem lahko tudi svojim nekdanjim učiteljem, ki niso verjeli vame, iz srca hvaležen, kajti brez njih ne bi bil to, kar sem. Tudi tista »šiba božja« se nekoč, čez leta, izkaže kot izjemno darilo in milost vesolja.

Z zavrnitvami, z »ne-ji«, s ponižanjem, z nesprejemanjem naših zamisli, idej in predlogov se srečujemo vsi, pa naj si bomo učitelji, zdravniki, pravniki, psihologi, prodajalci, trgovci, umetniki, pisatelji, administratorji, vodilni delavci … Ni ga človeka, ki se ne bi kdaj srečal z »ne-jem«, a vseeno nas lahko ti »ne-ji«, neuspehi in zavrnitve zelo potrejo in nas spravijo v globoko depresijo.

Ne glede na to, kaj se nam zgodi - od našega odziva je odvisno, kako se nam bo v prihodnosti odvijalo naše življenje. Ljudje imamo moč, izjemno moč, da se spopademo s katerimkoli izzivom, težavo in nesrečo - zmožni in sposobni smo veliko več, kot si mislimo. Hočeš, nočeš moramo kdaj pasti na trda tla in se pošteno potolči, da se bolj začnemo zavedati samega sebe in svojih sposobnosti.

Kako se boste odzvali ob naslednjem neuspehu, »ne-ju« ali zavrnitvi? Boste odnehali, se vdali v usodo, se pomilovali in šli jokat v kot, češ: »Kako krut je ta svet...«, ali pa se boste odločili drugače - se pogumno soočili s tem, kar vam je prišlo na pot in naredili odločilen korak naprej? Odločitev je, kot vedno, vaša …

Torej, še enkrat - kaj boste naslednjič storili, ko se vse skupaj ne bo razpletlo po vaših željah?

Naj vas spremlja obilje vsega dobrega!

Roy Goreya

P.S. V knjigi Srčne zgodbe je veliko resničnih življenjskih zgodb ljudi, ki so se srečevali s podobnimi izzivi, kot se z njimi morda v tem trenutku srečujete vi. Njihove življenjske zgodbe ponujajo upanje - tudi vam, da je vse mogoče, če le verjamete vase. Vse zgodbe, ki so objavljene v omenjeni knjigi, so resnične, zgodile pa so se v naši deželi, na sončni strani Alp, v Sloveniji.

---

MODROST V VERZIH IZBRANA POSEBEJ ZA VAS

Glasba je ljubezni hrana,
z notranjostjo je ubrana.
Je kot višje razodetje,
je Vesoljne Duše petje.
Je modrost, filozofija,
strun božanskih melodija.

Ljuba Žerovc, verz iz knjige Modrosti zbrane iz verzov stkane

P.S. Priporočamo vam tudi njeno knjigo Verzi za tkanje vezi med ljudmi ob kateri dobite DARILO - e-knjigo Modre misli za vsak dan.

---

POZITIVNA MISEL

"Naj bo lepota tega, kar imate radi, to, kar delate." Rumi

---

SMEH JE POL ZDRAVJA - ANEKDOTA E-MESEČNIKA

Znani slovenski slikar naivec Viktor Magyar je pravil, da ga je pred leti obiskal neki novinar in mu namignil, da napiše o njem veliko reportažo, če mu v zameno pokloni svojo sliko.
»In kaj si mu odgovoril, na ta predlog?« so ga vprašali.
»Da sem naivec le kot slikar,« je odvrnil Magyar.