Smeti

Bogataš in revež

Tole zgodbo sem dobil včeraj po e-pošti. Ne vem ali je resnična ali ni, kot tudi ne vem kdo je avtor le-te. Najprej se za trenutek ustavi in si jo preberi:

Nekega dne je bogataš dal revežu koš poln smeti. Revež se je nasmehnil in odšel s košem, nato ga je spraznil, opral in napolnil s čudovitim cvetjem. Vrnil se je k bogatašu in mu ga dal. Bogataš je začudeno vprašal: “Zakaj si mi dal čudovito cvetje, ko sem ti jaz dal le smeti?” In revež je odgovoril: “Vsak da to, kar ima v srcu.”

Kaj meniš o zgornji zgodbi? Meni osebno je po eni strani čudovita in navdihujoča (Vsak da to, kar ima v srcu), po drugi strani pa te prav pretanjeno in »subliminalno« opomni, da so bogataši slabi (brezbrižni, pohlepni, škodoželjni …) v srcu.

Ali ti želiš biti slab-a (pa karkoli to že pomeni) v srcu? Najbrž ne, kajne? In zato, ker ne želiš biti slab-a, potem tudi ne želiš biti bogataš-inja.

Prav zanimivo je, kako te lahko ena preprosta zgodbica »podzavestno« programira, brez da bi se zavedel-a učinkov. Prepričan sem, da je bogataš lahko tudi dober po srcu in da je to o »slabih bogataših« le mit, ki »podzavestno« programira (pod)zavestne ume ljudi.

Deli naprej ...

Podobne objave