Košarica

V košarici ni izdelkov.

Kako mi je glasba spremenila življenje?

Članek na blogu je tokrat nekoliko drugačen. Ne bom vam delil nasvetov, temveč vam bom zaupal delček svoje življenjske zgodbe, in sicer »dneve temne noči duše«, ki so se mi zgodili pred točno 12-imi leti, če sem natančen 23. novembra 1998. To je bil dan, ko sem šel namesto v službo v bolnišnico, saj se mi je sluh ponovno poslabšal.

Tisti dnevi so bili zame zelo težki, kajti dober mesec dni sem bil v popolni tišini, a vseeno sem se takrat marsičesa naučil in spoznal o sebi. Vem kako je »tam v tišini«, ko ne slišiš, ko je tvoj edini način komunikacije ta, da bereš sogovorniku z ustnic. Vem tudi, kako se počutiš, ko ti zdravniki rečejo: »Žal nikoli več ne boste slišali, kajti če ta zdravilna kura ni pomagala, potem ne bo nobena«.

Danes se zavedam, da mi je bila izkušnja pred dvanajstimi leti dana kot darilo zato, da sem se naučil nečesa izjemno pomembnega. Namreč, da preko misli, ki pridejo iz uma in čustev, ki pridejo iz solarnega pleksusa ter se energijsko združijo v našem srcu, komuniciramo z Božansko matriko, Poljem ničelne točke, Vesoljem … ali če hočete … Bogom. Molitev, ki poteka na zgornji način – je vedno, brez izjeme – uresničena molitev.

V tistih trenutkih tišine, ko sem po desetih dneh prišel iz bolnice, ko sem se globoko v sebi spraševal, v čem je smisel mojega življenja oz. moje življenjske poti, sem se zatekel h glasbi. Čeprav nisem nič slišal, me to ni oviralo – vzel sem svojo najljubšo zgoščenko od Roya Orbisona, saj sem vse pesmi z nje znal na pamet, melodijo pa sem imel v glavi. Zgoščenko sem vstavil v predvajalnik zgoščenk, ki sem ga imel v svoji sobi, pritisnil na »play« in nato na zvočnike položil roke. In užival v »poslušanju« glasbe!

Ne znam vam povedati, koliko mi je to pomagalo, da se mi je potem po dveh tednih spet začel vračati sluh, a osebno menim, da je bil to eden od ključnih trenutkov v mojem življenju, da sem uspel videti luč na koncu predora. Čeprav glasbe nisem slišal s fizičnimi ušesi, sem jo čutil z rokami, zaznaval sem vibracije, melodijo, čudoviti glas Roya Orbisona pa je odmeval v moji glavi. Mogoče se sliši vse skupaj malo čudno, a je vse res.

Tega o poslušanju glasbe v času, ko nisem slišal, nisem še nikomur zaupal. Tudi v knjigah Življenjski diamant in Srčne zgodbe o tem ni nič napisanega. In zakaj vam to pišem? Zato, ker … bolj ko preučujem skrivnosti življenja in se srečujem z duhovnimi resnicami, bolj in bolj ugotavljam, da se v vibraciji (in glasba je tudi vibracija) skriva skrivnost zdravja, sreče, veselja, radosti, uspeha …

Vibracija je srčika našega življenja, uspešnih medosebnih, poslovnih in partnerskih odnosov. O tem je pisal Napoleon Hill, o tem pišejo Deepak Chopra, Wayne W. Dyer, Boris Vene in še številni drugi avtorji. Preko glasbe, plesa, petja in občutkov se povežemo z božansko matriko; takrat za nas čas ne obstaja, zdi se nam kot da smo v neki drugi dimenziji bivanja.

Igranje na afriški boben (djembo) je tudi način, kako se sprostimo in vibracijsko vzpostavimo ravnovesje v svojem telesu, enako velja za planetarne gonge in tibetanske skledice. Vsakdo od nas pa s seboj celo življenje nosi čudovito zdravilno orodje – svoj glas. Se tega zavedamo?

Kaj si mislimo o svojem glasu, o svojem petju, in tudi o svojem plesu? Si upamo zapeti in zaplesati iz srca, iz globine svoje duše, brez predsodkov ter različnih »toda« in »ampak«? Ker se zavedam, kako mogočen vpliv imajo zvoki in energija na naše zdravje in počutje, sem s sodelavci oblikoval različna izobraževanja. Na njih predvsem praktično izvajamo vaje in se povežemo s seboj, z zdravilcem znotraj nas.

Naše misli, naša čustva, naš glas, naši občutki – vse to so preprosta, a mogočna orodja, ki nam pomagajo, da uresničimo svoje srčne želje, manifestiramo želeno, prebudimo svojo ustvarjalnost in intuicijo ter izboljšamo svoje zdravstveno in finančno stanje. Človek, ki nima energije, ne more manifestirati želja, zato je pomembno, da se znamo povezati z energijo iz vesolja. Ko spremenimo najgloblja prepričanja o sebi in svojih sposobnost, talentih, zmožnostih in lastni vrednost, takrat se začnejo v našem življenju dogajati čudeži.

Eden od čudežev je ta, da dandanes kljub drugačnim napovedim zdravnikov slišim. Sicer še vedno uporabljam slušni aparat, a čutim, da bo kmalu prišel čas, ko ga bom lahko snel in zaživel brez njega. Manjši ali večji čudeži se v naših življenjih vsakodnevno dogajajo, le prepoznati jih moramo.

V trenutku, ko jih začnemo opažati, jih je vedno več, in celo naše življenje postane en sam čudež. Ljudje smo mogočni ustvarjalci svoje usode. Naučimo se zaupati sebi, svojim občutkom, sposobnostim, talentom … zato v svoje življenje vnesimo čim več glasbe, pojmo, plešimo, se radostimo in veselimo. Humor in smeh odpirata našo kronsko čakro, petje, ples in glasba pa naše srce.

Deli naprej ...
Robert Goreta
Robert Goreta

Predavatelj, pisatelj, pesnik, podjetnik, plesalec.