kaj-je-tvoj-izgovor

Kakšen pa je tvoj izgovor?

Izgovori! Le kdo jih ne pozna in se jih ne poslužuje, tako v poslovnem, kot tudi v zasebnem in družinskem življenju. Vedno, ko poveš določen izgovor, bi se bilo dobro vprašati kaj dejansko tiči za njim.

Ali je to strah? Ali se ti ne da? Ali si ne upaš? Ali te ovira določeno omejujoče prepričanje?

Menim, da je boljše biti »jebeno iskren« (pa čeprav pogosto to ni ravno prijetno), kot pa iskati neke »namišljene« izgovore zakaj nečesa ne želiš storiti ali zakaj nekam ne želiš iti. Iskrenost je po mojem mnenju v medosebnih odnosih še vedno na prvem mestu. Če ni iskrenosti, ni odnosa. Vse ostalo je le »kamuflaža« srečnega, radostnega in izpolnjujočega razmerja.

Tudi sam, kar se tiče izgovorov, nisem povsem nedolžen. Vendar, izgovorov (večjih ali manjših), se poslužujemo vsi. Včasih zavestno, včasih nezavedno, spet tretjič pa so kar prikladna oblika komunikacije, ko nekoga ne želimo prizadeti z resnico. Se pa tukaj postavi vprašanje, kaj drugo osebo bolj »zaboli«? Resnica ali izgovor? Vredno razmisleka …

Ko globoko v sebi sprejmeš od-ločitev, da se boš znebil svojih izgovorov in zaživel življenje brez njih, takrat si naredil velik osebnostni, psihološki in duhovni preskok.

Sam sem v preteklosti (in še vedno se občasno prikrade na plano ta »miselni virus«) iskal izgovor v svojem sluhu (naglušnosti, slušnemu aparatu), da ne zmorem tega in tega oz. da sem zaradi te hibe prikrajšan v življenju za __________________ .

A takšno razmišljanje ni produktivno in če tako razmišljaš potem se še vedno nahajaš na stopnji žrtve, da so pač drugi (in okoliščine) krivi za to, kar se ti dogaja. S tem daješ moč drugim namesto sebi. Ko sem pred dnevi spet začel brati knjigo »Brez izgovora!« od Jaya Rifenbarya, sem se globoko v sebi odločil, da se izgovorov (ne glede na vse) ne bom več posluževal.

Zavedam se, da v določenih situacijah to ne bo povsem enostavno in da me bo občasno še premamilo v staro kolesje, da bi se poslužil »izgovora«, a to bo drugi strani tudi izziv, da presežem ta izgovor in naredim korak naprej.

S kakšnim izgovori se torej ljudje srečujejo?

ČAS

Dandanes je kar pogosto, da se ljudje sklicujejo na »pomanjkanje časa«. Toda, ali gre res za pomanjkanje le-tega ali pa gre preprosto za izgovor, ker se ti tega ne da? Če bi si vsak pravilno razporedil aktivnost in bil polno prisoten brez motečih dejavnikov kot so npr. telefon, e-pošta, Facebook in Instagram, sem prepričan, da bi bilo časa več kot dovolj.

BOLEZEN (ZDRAVJE)

Spet drugi iščejo v svoji bolezni (zdravju) izgovore, da določene stvari ne morejo, ne znajo ali pa ne zmorejo storiti. Ker imajo to in to bolezen, se potegnejo vase in skorajda prenehajo živeti. So tudi ljudje, ki preprosto ne znajo več živeti brez svoje bolezni, ker je le-ta postala njihova identiteta in temelj vseh vsakodnevnih pogovorov. Ko se s takšno osebo pogovarjaš ti že v prvih nekaj minutah pogovora našteje vse zdravstvene izzive s katerimi s srečuje.

OKOLIŠČINE

Z življenjskimi preizkušnjami in s tem različnimi okoliščinami se srečujemo vsi. Ko se nam nekaj zgodi, takrat iščemo v tem dogodku »izgovor«, da določene aktivnosti ne izvedemo, ker pač okoliščine tega ne dopuščajo. Ali gre res za okoliščine ali pa je to samo izgovor, da ne »dvignemo riti« in storimo tisto, kar bi pač morali?

PRETEKLOST

Mnogo ljudi je »ujetnikov« svoje preteklosti. Ker se jim je v preteklosti nekaj zgodilo ali pa ker jih je nekdo prizadel, sedaj ne upajo več storiti tega, kar bi radi oz. si srčno želijo, ker se bojijo vnovičnega razočaranja. In se rajši umaknejo na »varno« z izgovorom, ki se nanaša na njihovo preteklost. In smo spet pri »ubogi jaz« scenariju.

STRAHOVI

Le kdo se ne srečujejo s strahovi? Kot sem že v prejšnjem zapisu na blogu omenil, je ravno strah pogosto tisti motivator, ki nas »prisili«, da nekaj spremenimo v svojem življenju. Žal pa ni vedno temu tako in strah pogosto ljudi ohromi in zato ostanejo tam kjer so npr. v odnosu, ki jim ne ustreza ali v službi, ki jih izčrpava. Ker jih je strah spremembe oz. ker vedo, da bi morali nekaj spremeniti pri sebi in narediti korak naprej, je strah prav priročen izgovor, da nečesa ne storijo. Žal pa neaktivnost pogosto vodi le še v poslabšanje določene situacije.

NEZNANJE

Radi bi se nečesa naučili ali nekaj storiti, toda nimamo dovolj znanja. Smo še začetniki npr. pri plesu in sedaj si ne upamo povabiti določene osebe na ples, ker še premalo znamo plesati oz. ker smo še premalo samozavestni na tem področju. In tako čakamo, si izmišljujemo izgovore in se opravičujemo, namesto, da bi počeli to, za kar smo ustvarjeni – se gibali.

DUHOVNOST

Da, tudi duhovnost zna biti prav priročen izgovor, da nečesa ne storimo. V »New Age-ju« se pogosto daje pozornost temu, kaj v določeni situaciji čutimo ali pa ne čutimo. In potem »ne čutim tega in tega« lahko postane izgovor za našo pasivnost. Mogoče bi morali vprašati samega sebe, kaj dejansko stoji za tem občutkom in ali ni morda posredi strah ali omejujoče prepričanje, da ne zmoremo ali pa da nismo dovolj dobri.

TREMA

Že več kot 14 let vodim seminar javnega nastopanja in iz prve roke lahko povem, da je tudi trema prav priročen izgovor, da se ne udeležimo seminarja (tečaja) ali pa da nočemo javno nastopati. Podoben izgovor je tudi »nisem dober govornik« ali pa »ne znam javno govoriti« in slednja sta kar pogosta. Roko na srce – če se »kljub govorniškim strahovom« dovolj potrudimo in vztrajamo – vsak lahko postane dober govornik v okviru svojih zmožnosti.

PREPRIČANJA

Spet nekateri se poslužujejo svojih prepričanj za izgovore, da nečesa ne storijo ali ne zmorejo storiti. Prepričanja kot so: nisem dovolj dober, nisem dovolj pameten, nisem dovolj lep, nisem dovolj gibčen … so prav priročen način, da se izognemo koraku v neznano in temu, da bi se naučili nečesa novega. Je pa res, da se prepričanj včasih zavedamo, spet drugič pa se jih ne zavedamo in slednja, ki se jih ne zavedamo in jih nismo spremenili nas pogosto »brezmzajo« v življenju.

UTRUJENOST

So pa tudi trenutki, ko smo preveč utrujeni, da bi nekaj storili ali z drugimi besedami »premaknili« rit in tako rajši pasivno čakamo ter mantramo »ne da se mi« ali pa »utrujen sem«. S tem ni nič narobe saj se vsakomur od nas kdaj zgodi, da se nam zaradi utrujenosti preprosto ne da, toda spet se je treba vprašati kaj tiči v ozadju tega? Smo res utrujeni ali pa je to le priročen izgovor, da smo pasivni?

In za konec današnjega malo daljšega zapisa na blogu še eno vprašanje s katerim smo danes začeli: »Kakšen pa je tvoj izgovor?« Razmisli malo o tem ter analiziraj zakaj uporabljaš določen izgovor ali še drugače povedano zakaj ti določen izgovor koristi.

Če smo iskreni – izgovori nam v določenih situacijah tudi koristijo in se jih ne želimo znebiti, ker nam je prav »fino« tako kot je. Vendar, velja si zapomniti, da je življenje aktivnost, gibanje in rast. Ko se prenehamo gibati, ko zanemarimo aktivnost ter ko prenehamo rasti, to je čas, ko tudi naša energija začenja usihati …

Robert Goreta

Robert Goreta je predavatelj, iskalec duhovnih in življenjskih resnic, pisatelj in avtor knjig Tam, kjer je volja, tam je pot, Življenjski diamant, Več daš, več imaš! in Srčne zgodbe. Vodi različna izobraževanja za osebnostno rast, retoriko, komunikacijo, medosebne odnose in motivacijo. Več o Robertovem delu si lahko prebereš na njegovi spletni strani www.osebna-rast.com.

Vesel bom tvojega komentarja! :-)

Klikni tukaj in objavi komentar

Spremljaj me na omrežjih

855 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!