Prisotnost
2012 E-mesečnik

Ključ je v pris(o)tnosti

3d-koraki-do-uspeha-2014Že več kot teden dni razmišljam, o čem naj pišem v oktobrskem e-mesečniku Koraki do uspeha. Pride mi na misel ena tema, pa druga, nato še tretja, četrta. Mislim, da sem že vsaj trikrat začel s pisanjem članka, a energija kar ni in ni stekla, navdiha ni bilo od nikjer …

Vas zanima, kdaj pride najboljši navdih? Morda se vam bo zgodilo, kot se je že mnogokrat zgodilo meni, namreč jaz pogosto dobim navdih takrat, ko ga ne iščem, ko počnem povsem drugo stvar kot pa je pisanje članka, knjige ali pesmi.

Pred nekaj dnevi sem se odločil, da začnem izvajati Proces prisotnosti, ali kot je meni med branjem knjige prišlo na misel, – Proces pris(o)tnosti, kajti ko si prisoten, si tudi pristen, in pristen si, ko si prisoten. Ko si, kar si. Brez imen, brez nalepk, brez vzdevkov, takšnih ali drugačnih doktorskih in akademskih nazivov – ko preprosto le si.Pa čeprav takrat le gledaš v nebo, daš vse štiri od sebe ter se celemu svetu zdi, kot da nič ne delaš. Kljub vsem »opazkam« okolice sam pri sebi v srcu veš – vseeno sem vreden in ljubljen.

Kaj zame pomeni biti pristen? Da izraziš to, kar v določenem trenutku čutiš. To je lahko veselje, žalost, sreča, jeza, radost, samopomilovanje … karkoli – bistveno je, da to občutiš, začutiš in tudi ozavestiš. V sodobni družbi je pogosta »moda mask«, ko se nekako »trudimo biti to, kar nismo«. Tudi sam nisem pri tem izjema.

Včasih si ljudje mislijo: »Robertu pa gre zagotovo vse kot po maslu.« Ali res? Veste, ne gre mi kot po maslu, tudi imam dneve, ko imam vsega »poln kufer«, se smilim samemu sebi, sem jezen, razdražljiv in nič kar družaben. A to je prehodno – pride in gre. S temi občutki se srečujemo vsi, tudi tisti, ki so najbolj uspešni, priznani in znani. Tu najdemo filmske zvezde, pevce, igralce, športnike, politike, trenerje, sodnike … seznam lahko naštevam v neskončnost.

Toda ko smo pristni in prisotni v tem trenutku, si to tudi upamo priznati. Danes, ko bo izšel e-mesečnik, bo eno leto, odkar sem spet uradno Robert GoretaKo nisi pristen, v stiku s samim seboj in s svojim notranjim bitjem, takrat misliš, da boš lahko s spremembo imena, priimka, vere, oblačila, videza, določenega obreda itd. itd. prišel do sreče, zdravja, uspeha.

Žal ne gre tako. Vesolje funkcionira popolnoma drugače. Tako sem tudi sam bil 12 let Roy Goreya in sem mislil, da s tem, če spremenim vibracijo imena, ki je »nesrečno«, da bom srečen, zdrav, uspešen, ljubljen … A ni pomembno ime, pomembno je to, kar nosiš v srcu. Ko prideš globoko v sebi do spoznanja, da si čisto OK takšen kot si – z vsemi plusi in minusi, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, in da si ravno takšen kot si že sam po sebi ljubezen, ne da mrdneš in prdneš. 😉

Dogaja se nam, da ljubezen iščemo v novih čevljih, novi obleki, novi hiši, novem partnerju … skratka nadebudno iščemo in iščemo, a vedno znova se s tega potovanja vrnemo praznih rok. Zakaj? Ker je bilo že v začetku vse skupaj zgrešeno. Spremembo je potrebno narediti od znotraj navzven, ali z drugimi besedami – potrebna je sprememba v srcu in duši.

Vsi mi smo del istega vira, smo individualne duše, ki skupaj tvorijo Božjo simfonijo. Če bi se v preteklosti večkrat obrnil noter k sebi, namesto da sem iskal zunaj sebe, bi bilo v mojem življenju marsikaj drugače. Vsaka šola nekaj stane, najboljša pa je šola lastnega izkustva. Ali z drugimi besedami, ko si v dreku, si pač v dreku, ko si med zvezdami, si pa pač med zvezdami.

Ko ti sam nek določen dogodek izkusiš v svojem življenju, potem veš, kaj to pomeni. Ne moreš govoriti o tem, kako je, ko javno nastopaš, če nisi sam imel javnega nastopa. Ne moreš govoriti o brezpogojni ljubezni, če sam nisi izkusil brezpogojne ljubezni. Ne moreš govoriti o bogastvu, če ga tudi sam nisi izkusil. Vse, kar sami izkusimo, lahko sami podelimo naprej. 

Vem da sem ga v zadnjih 10 letih marsikdaj polomil, da sem bil nepristen, neiskren, da nisem upal izraziti, povedati svojih resničnih občutkov. Skozi Proces pris(o)tnosti je prišel čas, da zdaj res podelim tisto, kar čutim v srcu in duši, da sem v svojih mislih, besedah in dejanjih pristen in prisoten.

Največja napaka, ki sem jo v življenju počel, je bila ta, da sem preveč verjel drugim in premalo sebi, češ drugi so boljši kot jaz. Zadnjič mi je prijateljica postavila zelo dobro vprašanje: »Kdo bi bil, če daš na stran to svojo »zgodbo« o težavah s sluhom?« In res. Kdo smo, ko damo to svojo »zgodbo«, skozi katero živimo in se trepljamo po prsih, na stran? Jaz na svojem primeru govorim o sluhu, spet drugi ljudje imajo drugačne »zgodbe« – bolečina, invalidnost, finančni problemi, zdravje, težave z vidom, problemi v službi, problemi v družini …

Ko si prisoten tukaj in zdaj – takrat vse zgodbe odpadejo, vse je en sam večni zdaj.
 Trenutek pristnosti, iskrenosti, radosti … in ko si tako zatopljen v to, kar počneš, da povsem pozabiš na čas. Si eno s svojo aktivnostjo oz. neaktivnostjo.

Od pojave Facebooka se zdi, da smo na to prisotnost »tukaj in zdaj«, v tem trenutku, preprosto pozabili. Smo v službi in delamo, hkrati imamo odprt še Facebook in smo malo tu (služba) in malo tam (družabno omrežje). Saj je vse lepo in prav, a biti prisoten pomeni biti 100 % navzoč pri določeni stvari. Sedaj, ko pišem članek, sem popolnoma prisoten. Ne razmišljam o drugih zadevah in problemih, ki jih imam, temveč le pišem, ter misli, ki prihajajo iz neskončnega vira, materializiram skozi pisanje na računalniku.

Človek lahko trenutno opravlja le eno aktivnost 100 % in učinkovito. OK, dobro … v člankih lahko preberemo, da ženske zaradi malo drugačne zgradbe možganov počnejo več stvari hkrati kot moški, a pustimo to sedaj ob strani. V mislih imam nekaj drugega, in sicer, da so lahko tudi delo, pogovor, sprehod, branje, šport, gibanje, sedenje … meditacija, če smo prisotni tukaj in zdaj, v tem trenutku.

Ko si resnično prisoten v določenem trenutku, ne gledaš na čas, ne opazuješ ure, temveč se le prepustiš večnemu zdaj. Vem, da to zna marsikdaj biti težko izvedljivo, a vseeno poskusimo biti čisto v tem trenutku in 100 % prisotni. Vse to se bo odražalo na naši energiji, kar bodo opazili tudi drugi ljudje.

Hvala ker ste bil sedaj prisotni in ste prebrali moj članek. Želim vam, da bi bilo takšnih dogodkov v vašem življenju, ko se boste prepustili magičnosti sedanjega trenutka, čim več!

Z radostjo in iz srca,

Robert Goreta

MODROST V VERZIH IZBRANA POSEBEJ ZA VAS

Kadar plavaš proti toku, le izgubljaš moč,
saj to v resnici te nikamor ne pripelje.
Neizbežnemu se ne upiraj na vso moč –
šele, ko se predaš, te doleti veselje!

Ljuba Žerovc, verz iz knjige Modrosti zbrane iz verzov stkane

POZITIVNA MISEL

“Vsaka težava je kot ovira na progi za konjske dirke. Če med jahanjem po tej progi najprej vržete čez oviro srce, mu sledi tudi konj.” Lawrence Bixby

SMEH JE POL ZDRAVJA – ANEKDOTA E-MESEČNIKA

Italijanski komik Walter Chiari je bil navdušen privrženec boksa. Ko je šel na neki dvoboj mu je prijatelj rekel:
»Kako bedasto! Nikakor ne razumem, da boksar zasluži tisočkrat toliko kot profesor grščine.«
»Že res,« je odgovoril Chiari, »toda ali si kdaj videl deset tisoč ljudi, ki bi navdušeno poslušali predavanje iz grščine?«

Robert Goreta

Robert Goreta je predavatelj, iskalec duhovnih in življenjskih resnic, pisatelj in avtor knjig Tam, kjer je volja, tam je pot, Življenjski diamant, Več daš, več imaš! in Srčne zgodbe. Vodi različna izobraževanja za osebnostno rast, retoriko, komunikacijo, medosebne odnose in motivacijo. Več o Robertovem delu si lahko prebereš na njegovi spletni strani www.osebna-rast.com.

Spremljaj me na omrežjih

850 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!