Kaj bi študiral?
Osebna rast

Le kaj bi študiral?

Študijska leta so najlepša leta našega življenja, toda za nekatere predstavlja to obdobje pravo nočno moro. In zakaj nočno moro? Predvsem zaradi številnih neopravljenih izpitov, ker so se preveč predajali žuranju in premalo učenju. Ko enkrat zamudimo študijski vlak, smo vedno v zaostanku z izpiti in se tako neprestano trudimo popravljati stare »izpitne grehe« a žal nam to vedno ne uspe najbolje.

Najbolj nam gre študij od rok takrat, če smo se vpisali na tisti študij, ki nas res veseli. Prav gotovo boste nekateri ob tej trditvi, da nas študij veseli nejeverno zmajevali z glavami, toda v takem primeru izpite opravljamo z veliko večjo lahkoto, pa tudi učenje je precej bolj zanimivo. Ko ste se odločali za svoj študij, ali ste kaj razmišljali o tem, ali vas ta študij veseli in navdušuje?

Ste se že kdaj vprašali, če se vidite po končanem študiju, kot zdravnik, pravnik, ekonomist, psiholog oz. karkoli za kar pač študirate? Če je odgovor na to vaše vprašanje pozitiven, potem je veliko večja verjetnost, da ste izbrali pravi študij zase. V nasprotnem primeru, pa je najboljše, da čimprej zamenjate fakulteto.

Študij na »napačni fakulteti« je podoben vožnji z avtomobilom v napačni smeri. Poglejmo si primer. Z avtom ste se namenili iti na morje in tako da se ob 7:00 zjutraj odpravite iz Ljubljane v Koper. Potem, ko se vozite že dobro uro, pa nekje na sredi poti ugotovite, da ste pravzaprav na napačni cesti in da se peljete v Maribor. Kaj bi v tem primeru storili? Seveda bi nemudoma obrnili avto in se namenili proti morju. Toda kaj storimo, ko sami pri sebi spoznamo, da pravzaprav študiramo na napačni fakulteti? Še vedno vztrajamo pri istem študiju in se peljemo v popolnoma drugo smer in ne tja kamor smo se namenili.

Poznam veliko prijateljev in prijateljic s katerimi sem se pogovarjal o študiju in o tem zakaj so se pač odločili ravno za ta študij. In njihovi odgovori? Z eno besedo porazni! Na vprašanje zakaj študirajo na tem faksu, je v 90 % njihov odgovor: »Ne vem!« Res je zelo žalostno, če ne veš za kaj si se odločil, da greš študirati na določeno fakulteto.

Pravzaprav je zelo tragično, da veliko mladih ljudi na ta način, ker se odločijo za »napačen« študij, ki jih sploh ne veseli zapravi svoje življenje. Redki so taki primeri, ko se študenti, če ugotovijo, da jih določen študij ne veseli, prepišejo na drugo fakulteto. Toda za spremembo je potreben pogum, ki pa ga veliko študentom primanjkuje. Ali ni bolje, da zaradi vpisa na napačno fakulteto izgubimo leto ali dve študija, kot pa da nas napačna odločitev spremlja celo življenje?

Se morda tudi vi soočate s podobnim problemom? Študirate na določeni fakulteti, pa vam študij ne gre ravno najboljše, čeprav se zelo trudite? Vzrok zna biti ravno v tem, da študirate nekaj kar vas ne veseli. Raziskave so pokazale, da se med učenjem oz. opravljanjem nečesa kar nas pritegne in navdušuje veliko manj utrudimo, kot pa če se ukvarjamo z nečim z velikim odporom.

Ali veste, da vas umsko delo ne more utruditi? Morda zveni to nesmiselno, toda pred nekaj leti so znanstveniki poskušali ugotoviti, kako dolgo lahko delajo človeški možgani, ne da bi se »zmanjšala njhova sposobnost za delo«. Znanstveniki so bil presenečeni ob ugotovitvi, da kri, ki potuje skozi delujoče možgane, ne kaže nikakršne utrujenosti! Če bi namreč vzeli kri iz žil fizičnih delavcev, bi ugotovili, da je polna “toksinov, značilnih za utrujenost”. Če pa bi vzeli kapljico krvi iz možganov Alberta Einsteina ob koncu dneva, ne bi kazala prav nobenih takšnih toksinov.

Možgani ravno tako delajo dobro in naglo ob koncu osemurnega ali dvanajsturnega naprezanja, kot na začetku dneva. Možgani niso prav nič utrujeni. Zakaj smo torej utrujeni? Kaj torej izčrpava sedečega študenta? Dolgčas, nerazpoloženje, občutek, občutek jalovosti, zaskrbljenosti in strahu – to so čustveni dejavniki, ki izčrpavajo študenta, ki se uči, hkrati pa zmanjšujejo njegovo odpornost proti prehladu. Utrujeni postanemo zato, ker nam čustva povzročajo živčno napetost v telesu.

V neki zavarovalnici so v brošuri o utrujenosti zapisali: »Težko delo samo po sebi redko povzroča utrujenost, ki je ni mogoče odpraviti z dobrim spanjem ali počitkom. Trije poglavitni razlogi zanjo so zaskrbljenost, napetost in čustveno vznemirjenje. Zapomnite si, da je napeta mišica, delovna mišica. Sprostite se! Prihranite energijo za pomembne naloge.«

In sklep? Posvetite se študiju, ki vas resnično veseli in tako boste ubili dve muhi na en mah. Po eni strani vas študij ne bo pretirano utrudil, po drugi strani pa boste v življenju delali na področju, ki vas bo izpopolnjevalo in tako boste v vašem delu res uživali. Thomas Edison je nekoč dejal: »V svojem življenju nisem imel niti enega delovnega dne.« Zakaj, pa ne bi bili tudi vi tako navdušeni? Izbira je vaša!

Avtor članka: Robert Goreta, objavljeno v reviji ŠTUDENT, februarja 2002

Robert Goreta

Robert Goreta je predavatelj, iskalec duhovnih in življenjskih resnic, pisatelj in avtor knjig Tam, kjer je volja, tam je pot, Življenjski diamant, Več daš, več imaš! in Srčne zgodbe. Vodi različna izobraževanja za osebnostno rast, retoriko, komunikacijo, medosebne odnose in motivacijo. Več o Robertovem delu si lahko prebereš na njegovi spletni strani www.osebna-rast.com.

Vesel bom tvojega komentarja! :-)

Klikni tukaj in objavi komentar

Spremljaj me na omrežjih

850 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!