Paradižnik in volja do življenja
2017 E-mesečnik

Mali paradižnik in volja do življenja

3d-koraki-do-uspeha-2014

Vedno znova ugotavljam, da je narava naša največja učiteljica, in da se preko primerov, ki jih vidimo v naravi, lahko veliko naučimo o življenju, pogumu, vztrajnosti, volji …

Mala drobcena mravljica bo velik tovor neštetokrat poskusila prevaliti ali prenesti preko določene vzpetine oz. ovire. Če ne bo šlo v prvo, bo ponovila vajo še drugič, tretjič, petič, desetič, dvajsetič … morda celo stokrat, če bo potrebno.

Če bi ljudje bili tako vztrajni in pogumni, se ne bi že po drugem ali tretjem neuspehu spraševali, če smo dovolj pametni in sposobni, če to zmoremo in če smo dovolj vredni.

Ko pogledamo v naravo, vidimo tam le obilje, radost in rast. V naravi ni gospodarske krize in drevo se še vedno bohoti pod soncem, ne glede na gibanje tečajev delnic, valut in kriptovalut. Vse v naravi teži k obilju in Mati Narava nas obilno zasipa s svojimi neskončnimi darovi.

Drevo se ne sprašuje o lastni vrednosti, ne sprašuje se, če to zmore, če je dovolj pametno in lepo, temveč preprosto le raste v vseh letnih časih, zna pa si tudi vzeti čas za počitek, kar se zgodi pozimi. Drevo ni napeto kot struna od vsakodnevnih skrbi v službi in zaradi najnovejših borznih napovedi vrhunskih finančnih strokovnjakov. Drevo le raste in uživa v življenju.

Letos spomladi se je na mojem vrtu zgodilo nekaj zanimivega, kar me je še posebej navdihnilo in mi dalo misliti, kakšna moč in vztrajnost se skriva v vsakem živem bitju. V dar sem dobil dve majceni sadiki bio paradižnikov in posadil sem ju zraven ostalih. Hkrati sem istočasno posadil tudi šest sadik paprik. Po nekaj dneh sem presenečeno ugotovil, da je bilo vseh šest paprik, vključno z dvema bio paradižnikoma, povsem objedenih.

Predvidevam, da so ptiči imeli pojedino in so »pozobali« liste teh malih rastlinic. Seveda sem bil žalosten, ko se videl tisto »razdejanje« na vrtičku, a sem se odločil, da dam rastlinicam še eno priložnost. Od teh šestih paprik sem štiri presadil na novo lokacijo, medtem ko sta bili ostali dve tako objedeni, da sem ju moral vreči proč. Tudi bio paradižnikoma sem dal priložnost in ju pustil rasti naprej. Tako paprike kot paradižnika sem ljubeče negoval in zalival.

V mislih sem imel le eno podobo – rastlinice bodo preživele. In nato sem opazoval čudež narave, kako so se vsi paradižniki počasi obrasli, enako pa tudi paprike. Ti dve rastlinici bio paradižnikov (glej sliko zgoraj) sta sicer manjši od ostalih šestih, vendar kljub vsemu, da sta bili povsem objedeni, sedaj veselo cvetita in čez nekaj tednov bodo že prvi plodovi.

Primer s paradižniki in papriko mi je dal misliti, kako se v naravi vse spet znova obnovi. Četudi je le še mala verjetnost, da bo rastlina preživela, bo Mati Narava storila vse, da se rastlina obnovi in kljub vsem preprekam zraste in obrodi. Narava ne pozna poraza, ne pozna neuspeha, ne pozna slabe samopodobe, ne pozna nizke lastne vrednosti, ne pozna samopomilovanja … in se z vsako situacijo, ki pride, pogumno sooči in vztraja.

Naj bo še kako velika nevihta, huda poplava ali orkanski veter, čez nekaj let se bo vse obnovilo in na novo zaživelo. Ob tem sem se spomnil na dokumentarni film Babuške Černobila, ki ga je posnela Holly Morris, ko je popotovala po Ukrajini.

V tem filmu je še posebej ganljiv obisk Černobila, katerega bližnje območje je še vedno zaprto zaradi previsokega sevanja. Toda na tem območju živi kar nekaj »Babušk«, ki so preživele ljudi, ki so bili evakuirani. Vez z zemljo, domom in s predniki jim daje moč, da preživijo »nemogoče«. Na Ted Talku je na to temo tudi govor (klikni tukaj), katerega vsakomur toplo priporočam, da si ga ogleda.

Tudi jaz se v tem trenutku srečujem z določeno življenjsko preizkušnjo, ko kljub intenzivnemu delu na sebi ni nekega bistvenega napredka. Toda vem, da je potrebno vztrajati, tako kot vztrajajo »Babuške« in kot sta odločno vztrajala moja dva mala paradižnika. Včasih kljub veliko vloženemu času in energiji rezultatov še vedno ni na vidiku, a kot se učimo iz narave – potrebno je pogumno vztrajati in Vesolje nas na koncu za to vztrajnost bogato nagradi.

Prijetno, radostno, pogumno in obilja polno poletje!

Robert Goreta

POZITIVNA MISEL

»Sebe uglejte kot središče svojega Vesolja, v katero želite povabiti druge. Vedno prevzemite odgovornost za prvi korak … in če je treba, še za drugega, tretjega in četrtega. Spomnite se naslednjih dveh rekov: ’V življenju bodite gostitelj, ne gost.’ in ’Ne grej se ob ognju, ampak ga prižigaj!’« – dr. Susan Jeffers

Robert Goreta

Robert Goreta je predavatelj, iskalec duhovnih in življenjskih resnic, pisatelj in avtor knjig Tam, kjer je volja, tam je pot, Življenjski diamant, Več daš, več imaš! in Srčne zgodbe. Vodi različna izobraževanja za osebnostno rast, retoriko, komunikacijo, medosebne odnose in motivacijo. Več o Robertovem delu si lahko prebereš na njegovi spletni strani www.osebna-rast.com.

Spremljaj me na omrežjih

850 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!