Stop GSO!
Zdravje

Najpogostejše laži o genskem inženiringu

LAŽ ŠT. 1: Genski inženiring (GI) ni nov. Je tak kot pospešeno selektivno križanje.

DEJSTVO: Genski inženiring (GI) in selektivno tradicionalno križanje sort sta svetova vsak sebi. Križanje ne manipulira z geni, križa samo izbrane osebke enake ali zelo sorodnih vrst. Nasprotno, GI izloči gene iz nekega organizma (živali, rastline, insektov, bakterij) in/ali virusov ali sintetiziranih kopij ter jih umetno vstavi v popolnoma drugačen organizem (npr. kulturno rastlino).

LAŽ ŠT. 2: Genski inženiring je natančen

DEJSTVO: Do sedaj je znan zgolj majhen odstotek delovanja DNK v višjih organizmih. Moderna genetika je pokazala, da geni ne delujejo v izolaciji. Sodelujejo na zapleten način v interakciji med seboj ter spreminjajo svoje obnašanje glede na vplive iz drugih genov. Čeprav se lahko gen iz DNK izreče z natančnostjo, je njegovo vstavljanje v drug organizem popolnoma naključno. Rezultat tega je motnja drugih genov v kromosomu, kar se lahko pokaže v naključnih in nepričakovanih spremembah delovanja celic.

LAŽ ŠT. 3: GS hrana se razlikuje od gensko nespremenjene zgolj v karakteristiki, ki je bila spremenjena.

DEJSTVO: Naključno vstavljanje tujih genov v drugi genetski material lahko povzroči nepričakovane spremembe v delovanju drugih genov. Molekule se lahko začnejo proizvajati v nepravilnih količinah, ob napačnem času ali pa se proizvajajo nove molekule. GS hrana in produkti iz nje lahko tako vsebujejo nepričakovane toksine ali alergenske molekule, ki lahko poškodujejo naše zdravje ali zdravje naših potomcev

LAŽ ŠT. 4: GS hrana je obširno testirana in GS hrana na policah naših supermarketov je popolnoma varna.

DEJSTVO: V Novi Zelandiji (pa tudi v Sloveniji) ni bil opravljenega nobenega testiranja GS hrane. Skoraj popolnoma se zanašamo na testiranja, ki so jih opravila biotehnološka podjetja, ki so vložila v razvoj takšne hrane milijarde dolarjev in nameravajo imeti dobiček od tega, da nam jo prodajajo.

LAŽ ŠT. 5: GS hrana je boljša po prehranski vrednosti.

DEJSTVO: Nobena GS hrana do tega trenutka ni bila dokazano bolj prehransko bogata kot gensko nespremenjena hrana. Večina GS posevkov je zgolj odpornih na določene herbicide, proizvaja lastne insekticide ali pa ima večjo obstojnost v shrambi.

LAŽ ŠT. 6: Kadarkoli lahko izberemo, da ne bomo jedli GS hrane.

DEJSTVO: Trenutno večina hrane v supermarketih po Novi Zelandiji (pa tudi v Sloveniji, op.p.), ki vsebuje GS sestavine, ni označena, tako da ni možno vedeti, ali jih jemo ali ne. GS proizvode je največkrat možno najti v hrani, ki vsebuje naslednje sestavine: sojino moko in olje (v kruhu, klobasah…), lecitin (v čokoladi, sladoledu) ter koruzne ekstrakte.

LAŽ ŠT. 7: Kmetje bodo od gojenja GS rastlin imeli koristi.

DEJSTVO: Semena GS rastlin so dražja od navadnih. Kmetje iz ZDA in VB poročajo, da pridelek v povprečju ni nič boljši, je manj vzdržljiv ter ni povečal dobička. Priložnosti za prodajo GS pridelkov se z vsako državo, ki jih zavrne, zmanjšujejo. Zavarovalnice nerade zavarujejo GS posevke zaradi tveganj, povezanih z njimi.

LAŽ ŠT. 8: GS posevki bodo zmanjšali uporabo herbicidov in pesticidov.

DEJSTVO: Rastline, ki so zaradi genske tehnike odporne na določene herbicide, lahko spodbujajo bolj liberalno (manj restriktivno) rabo teh herbicidov. V Novi Zelandiji je neki proizvajalec le-to skušal pospešiti tako, da je na Urad za hrano Avstralije in Nove Zelandije vložil prošnjo za 200–kratno povečanje dovoljene koncentracije ostankov herbicida glifosata (RoundupR) v hrani. V predelih ZDA, kjer sejejo rastline, ki proizvajajo lastne insekticide, se uporaba insekticidov ni zmanjšala.

LAŽ ŠT. 9: Ni dokazov, da so GS rastline škodljive za okolje.

DEJSTVO: Insekti, ptice in veter nosijo gensko spremenjene pelode in semena na sosednja polja in še dlje. Prihaja do križnega opraševanja med GS in navadnimi rastlinami ter divjimi sorodniki. Na ta način se lahko prenese odpornost na herbicid na plevele, zaradi česar postanejo težje obvladljivi. Obstajajo dokazi, da lahko GS rastline, ki proizvajajo lasten insekticid, ubijejo tudi koristne žuželke.

LAŽ ŠT. 10: GS rastline bodo obvarovale svet pred lakoto.

DEJSTVO: Največji vzrok lakote je v neenaki porazdelitvi hrane. V večini zahodnega sveta obstajajo gore hrane, le-to pa se redno meče stran. Revni ljudje imajo omejeno možnost kupiti tako GS kot navadno hrano. Ni dokazov, da imajo GS rastline večji pridelek ali da bodo GS pridelki cenejši.

LAŽ ŠT. 11: Lahko zaupate znanstvenikom, da je GS hrana dobra za vas in za svet.

DEJSTVO: Denar za znanstvene raziskave o genskem inženiringu prihaja ali od biotehnoloških podjetij ali od vlade. Obe strani sta zavezani obljubam biotehnologije. To pomeni, da tudi kadar imajo znanstveniki pomisleke glede varnosti splošne razširjenosti biotehnologije, so težko odkrito kritični, saj tvegajo svoje kariere. Neki ugledni znanstvenik iz VB je bil takoj, ko je spregovoril o rezultatih svojih raziskav, ki so pokazali škodljive posledice na podganah, hranjenih z GS hrano, odpuščen iz svoje službe.

Vir: Deloma povzeto po spletni strani Društva Ajda.

Robert Goreta

Robert Goreta je predavatelj, iskalec duhovnih in življenjskih resnic, pisatelj in avtor knjig Tam, kjer je volja, tam je pot, Življenjski diamant, Več daš, več imaš! in Srčne zgodbe. Vodi različna izobraževanja za osebnostno rast, retoriko, komunikacijo, medosebne odnose in motivacijo. Več o Robertovem delu si lahko prebereš na njegovi spletni strani www.osebna-rast.com.

Vesel bom tvojega komentarja! :-)

Klikni tukaj in objavi komentar

Spremljaj me na omrežjih

862 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!