Košarica

V košarici ni izdelkov.

Partnerske zveze, ki se ne obnesejo

Ne glede na to, koliko knjig o osebnostni rasti smo že prebrali, koliko seminarjev in delavnic na to temo smo že obiskali in kolikokrat smo že bili na različnih osebnih svetovanjih … šele ko imamo svojo življenjsko izkušnjo, smo sposobni narediti korak naprej in ozavestiti določene stvari o sebi in naših odnosih.

Barbara De Angelis je svoji odlični knjigi z naslovom Si ti pravi zame? vključila tudi poglavje z naslovom: 10 tipov zvez, ki se ne obnesejo. In katere so te zveze, ki se ne obnesejo?

  • Partner nam pomeni več kot mi njemu.
  • Partnerju pomenimo več kot on nam.
  • Zaljubljeni smo v partnerjev potencial.
  • Smo na reševalni odpravi.
  • Partnerja imamo za vzornika.
  • V partnerja smo zaljubljeni zaradi zunanjega vtisa.
  • S partnerjem se le delno ujemamo.
  • Partnerja smo si izbrali zaradi kljubovanja.
  • Partnerja smo si izbrali, ker predstavlja nasprotje našemu nekdanjemu.
  • Naš partner ni prost.

Marsikateri bralec ali bralka bloga se je zagotovo že srečal s katero od zgoraj omenjenih zvez in kasneje obžaloval, da se je spustil v takšno ljubezensko razmerje. Omenjeno knjigo od Barbare De Angelis sem tudi sam mnogokrat prebral, a sem pred dobrima dvema letoma »padel na izpitu«. Zapletel sem se v ljubezensko razmerje, v katerem druga oseba ni bila prosta.

Kaj to dejansko pomeni, da JE oseba prosta?

To pomeni, da ni v zvezi, da ni poročena, da ni zaročena, da ne hodi z nikomer, da ne spi z nikomer, da je sama, da je samska in da je samo naša. Pika. Amen.

Če se zapletemo z nekom, ki je že v zvezi, potem smo v njegovem življenju številka 2. In če smo čisto iskreni do sebe, nihče si ne želi biti številka 2, kajne? Biti v takšni zvezi ni nič kaj prijetno, produktivno, in vse skupaj zna biti izjemno čustveno naporno. Ne splača se in ni vredno ter vse skupaj je ena drama. Na koncu skoraj vedno potegnemo krajšo, ker je drugo osebo strah zapustiti partnerja oz. partnerico in rajši ostane na »varnem« v obstoječi zvezi.

Zgodilo se je, da sem se zaljubil v neko gospodično, ki je bila že nekaj let v partnerski zvezi, a zadnji dve leti izjemno nesrečna. Že večkrat je »odhajala« iz zveze, a nikoli ni imela poguma, da bi dokončno storila ta korak, saj sta s partnerjem imela majhnega otroka. Moj namen ni bil, da se s to osebo zapletem v ljubezensko razmerje, vendar skozi pogovore, in ker so naju zanimale podobne stvari, sva se zbližala in zgodilo se je, kar se je.

Po nekako treh, štirih mesecih je tudi partner izvedel, da ima drugega in to je bil trenutek, ko se je končno odločila, da bo odšla iz te zveze. Ko je sprejela to odločitev, je začela iskati tudi svoje stanovanje in zdelo se je, da bo končno imela moč in pogum, da zapusti partnerja. Na dan, ko bi se morala seliti v svoje že najeto stanovanje, pa mi je poslala SMS, da tega ne more narediti otroku in da bo partnerju dala še eno priložnost.

Žalostno je, da ljudje nimajo poguma, da bi nekomu rekli »Kurc te gleda, odjebi, konec je.«, če se čisto po domače izrazim, iz oči v oči, da morajo uporabiti SMS ali celo e-pošto. Tej osebi sem se čustveno bolj odprl kot komurkoli kdajkoli prej v katerikoli zvezi. Nekako sem upal, da po pol leta te »zveze«, če jo lahko tako imenujem, končno oba zadihava brez prikrivanj in laži.

V teh pol leta sem ne samo, da sem bil številka 2, popolnoma sem tudi zanikal samega sebe in se tej osebi prilagajal na vse možne načine, da sva se lahko videla. Celo plesati sem prenehal in upal sem, da bova potem, ko bo te »norije« konec, šla skupaj na ples. A to je bilo le prazno upanje, saj se moje želje o skupni prihodnosti s to osebo niso uresničile.

Zaradi »SMS šoka« ob zaključku zveze sem moral iti na kar nekaj osebnih svetovanj, da sem se lahko sestavil skupaj, in priznam, da sem se takoj po tistem SMS-ju počutil kot en kup dreka. Da, ne glede na okoliščine, nisem bil dovolj dober in dovolj vreden, da bi mi v oči povedala, da končuje najino »zvezo«. Čustvena bolečina je bila velika in šele čas je pozdravil vse rane, da sedaj nazaj na to »zvezo« gledam drugače, bolj objektivno in brez čustvene drame.

Po približno pol leta po »SMS razhodu« sva se s to gospodično »naključno« srečala na nekem seminarju. Na tem seminarju smo imeli nalogo, da se predstavimo eden drugemu. Skratka, greš do naključne osebe in se ji predstaviš in z njo spregovoriš nekaj besed. Ko je ta gospodična videla, da sem šel proti njej, se je vidno umaknila, da se ji le ne bi bilo potrebno srečati z menoj iz oči v oči. Kljub vsemu sem zbral pogum in po tem »umiku« šel do nje, jo pogledal oči, se ji predstavil in jo tudi objel. V enem odmoru sem z njo tudi nekaj besed spregovoril, toda videl in začutil sem ignoranco, strah in da mi ni sposobna iskreno pogledati v oči.

Nisem si mislil, da bom o tem pisal na blogu, a čutim, da je dobro, da bi še kdo prebral to zgodbo, saj mnogi nimajo poguma iti iz zveze, ali pa se že z nekom dobivajo, ki je oddan in nimajo poguma, da bi zaključili z njim, ker je bolje nekoga »imeti« kot pa biti sam.

Ne bom se spuščal v »moralnost«, ali je prav ali narobe, da sem začel to zvezo, saj vsak ve, da takrat, ko je resnično zaljubljen, možgani malo drugače funkcionirajo, kar je tudi znanstveno dokazano. Seveda pa tudi čustva odigrajo svojo vlogo.

Danes vem, da bi že takoj na začetku, ko sva se začela spoznavati in se je zgodil tisti »klik«, moral biti bolj odločen in ji povedati nekaj v tem smislu: »Zelo veliko mi pomeniš, všeč si mi, a v življenju se držim pravila, da se nikoli ne zapletam z že oddanim človekom. Če boš končala zvezo, mi prosim sporoči in potem bova videla, kako naprej. Morda bom še samski, morda ne. Morda bo še med nama privlačnost, morda ne. Pomembno je, da sva poštena eden do drugega in tudi do tvojega partnerja.«

Biti nekomu številka 2 ni nikoli najboljša izbira. Iz lastnih izkušenj vem, da je bilo kljub tej zaljubljenosti in metuljčkom v trebuhu dejansko teh šest mesecev izjemno stresnih in čustveno razburkanih.

Temelj ljubezni do samega sebe je, da postaviš sebe na prvo mesto in da, če si že z nekom v zvezi, si tej osebi številka 1 in ne številka 2. V ljubezenskih trikotnikih se meša preveč različnih energij in to ni dobro, ne za zvezo in ne za zdravje. Zato, če boste kdaj v dilemi, ali začeti z nekom »oddanim« zvezo, potem se spomnite, da če se zapletete s človekom, ki že ima partnerja, sprejemate njegove ostanke. Veste pa, da si zaslužite glavno jed a la carte. 😉

Naj bo vaš začetek leta poln iskrene ljubezni, prešernega smeha in otroške radosti!

Deli naprej ...
Robert Goreta
Robert Goreta

Predavatelj, pisatelj, pesnik, podjetnik, plesalec.