Pismo sreče
Osebna rast

Pismo sreče

Izredno veliko ljudi čaka, da bo v njihovo življenje nepričakovano vstopila dobra prijateljica – Sreča! Iščejo jo vsepovsod in jo kličejo k sebi: »Sreča! Sreča! Kje si Sreča?«

Prav gotovo ni človeka na svetu, ki si ne bi želel biti bolj srečen. Toda, če čakamo, da nas sreča poišče, »pride« ali da nam jo bodo podarili drugi, bomo bržkone še zelo dolgo čakali in morda tudi nikoli dočakali. Srečo velikokrat pripisujemo nekim zunanjim dejavnikom ter jo iščemo v svoji okolici in v stvareh, ki jih posedujemo.

Ste že kdaj vprašali vaše znance in prijatelje, kaj za njih pomeni sreča? Seveda ste dobili toliko različnih odgovorov, kolikor različnih ljudi ste vprašali. Vsak pojmuje srečo drugače. Za nekoga je sreča družina, za drugega denar, za tretjega dober avto, za četrtega odlična služba … Toda vse kar so vam prijatelji in znanci našteli so »zunanji« pokazatelji sreče. Kdo je torej bolj srečen? Nekdo, ki ima luksuzen avto, debelo denarnico in čudovito vilo? Ali pa nekdo, ki vsega tega nima, pa vseeno pravi, da je srečen? Sreča je izredno relativna stvar in prav imajo tisti, ki trdijo da sreča izvira iz notranjosti in ne iz zunanjih okoliščin. Ali kot je nekoč dejal modri Abraham Lincoln: »Večina ljudi je toliko srečna, kolikor so se za to odločili v sebi.«

Najbrž tudi vi poznate ljudi, ki kar naprej tarnajo in vzdihujejo, kako zelo so vsi njihovi prijatelji in znanci srečni, oni sami pa so tako nesrečni. Pravijo, da se jih sreča izogiba v velikem loku in da se vedno, ko so tik pred tem, da bi bili končno srečni zgodi nekaj, kar jim prepreči srečo. Ti »nesrečneži« v svojem obupu izražajo vso svojo zavist in jezo nad »srečneži«, a pozabljajo, da bolj ko drugim zavidajo srečo, korak dlje so od svoje sreče.

Spet drugi pa verjamejo, da jim bo neko pismo sreče prineslo v njihovo življenje ljubezen, zdravje in blagostanje. Seveda pa tudi jaz nisem imun pred takšnimi »srečnimi« pismi saj sem ga tudi sam pred nekaj dnevi prejel v svoj e-poštni predal. V njem je pisalo, kaj vse me bo groznega doletelo in da bom nesrečen, če bom pretrgal verigo sreče, ki neprenehoma teče že deset let. Seveda piše, da je potrebno pismo poslati na določeno število e-mail naslovov in če ga pošljem kot je predpisano, potem se mi bo v roku enega tedna dni zgodilo nekaj čudežnega, kar si že zelo dolgo želim. Seveda je pismo takoj romalo v koš za odpadke, ali drugače povedano nemudoma sem ga zbrisal.

Kaj pa ste vi naredili v tem primeru? Ste pismo poslali na vse e-mail naslove v vašem adresarju ali pa pismo nemudoma zbrisali? No, nekateri sta ga zbrisali, drugi pa ste ga vseeno poslali in potem upali, da boste zadeli na lotu 10 milijonov, odšli na počitnice na Havaje, ali pa, da se bodo rešili vaši problemi z partnerjem. V glavnem, teden dni je minil in kljub poslanemu pismu se ni zgodilo nič obljubljenega. Sreča vseeno ni potrkala na vaša vrata …

Ko boste naslednjič dobili spet kakšno pismo sreče, se nasmehnite ter ga čimprej vrzite v koš. Ob tem se spomnite, da se je za srečo treba odločiti, in vsekakor nam je ne bo prineslo neko pismo sreče. Življenje je potrebno živeti sedaj in ne čakati na srečo, kot na avtobus na postaji. Sreče nam ne bo nihče pripeljal v naše življenje – sami se bomo morali potruditi zanjo. Vsi imamo na voljo 1440 minut na dan in izkoristiti jih moramo tako, da bomo zvečer lahko rekli: »Današnji dan je bil res srečen!«

Avtor članka: Robert Goreta, objavljeno v reviji NAŠA ŽENA, februarja 2002

Robert Goreta

Robert Goreta je predavatelj, iskalec duhovnih in življenjskih resnic, pisatelj in avtor knjig Tam, kjer je volja, tam je pot, Življenjski diamant, Več daš, več imaš! in Srčne zgodbe. Vodi različna izobraževanja za osebnostno rast, retoriko, komunikacijo, medosebne odnose in motivacijo. Več o Robertovem delu si lahko prebereš na njegovi spletni strani www.osebna-rast.com.

Vesel bom tvojega komentarja! :-)

Klikni tukaj in objavi komentar

Spremljaj me na omrežjih

850 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!