Predanost ali talent
2017 E-mesečnik

Predanost ali talent?

3d-koraki-do-uspeha-2014

Ko vidimo ali slišimo kakšnega uspešnega glasbenika, igralca ali komika, si pogosto sami pri sebi vzkliknemo: »Oh, kakšen talent!« Skratka, v primeru, ko nekdo nekaj izjemno dobro obvlada, sprva vidimo v tem le talent. S talentom naj bi se rodili, in ker ga imamo, bi pač morali uspeti v tem, kar počnemo oziroma za kar imamo talent. Pa je temu res tako?

Prejšnji mesec je bil 17. september 2017 z zlatimi črkami zapisan v slovenski športni zgodovini – Slovenija je na ta dan postala evropski prvak v košarki. Vsi smo bili navdušeni nad izjemnimi, pogumnimi in navdihujočimi predstavami Gorana Dragića, Luka Dončića in ostalih naših fantov. Po celi Sloveniji in tudi v Carigradu je odmevalo: »Kdor ne skače, ni Slovenc!« Naši fantje so uspeli, ker so bili tokrat povsem predani, osredotočeni in vztrajni.

Ko govorim o izjemnih košarkarjih moje mladosti in sedanjosti, potem mi na misel pridejo tri imena:

1. Goran Dragić
2. Luka Dončić
3. Dražen Petrović

Vsi trije so imeli nesporni talent za košarko, vendar pa … Ali bi bil njihov košarkaški talent dovolj za to, da bi uspeli postati odlični košarkarji? Vsem trem je skupno to, da so vedno bili veliki »garači«, da so trenirali več kot vsi ostali. Za Dražena so govorili, kako je po treningu ostajal še ure in ure na igrišču in treniral mete ter preigraval nevidnega nasprotnika.

Tudi Luka in Goran imata podoben pristop – ne samo da uživata v igri, tudi ko trenirata, to počneta predano. Brez njune predanosti in 100% zavezanosti košarki ne bi dosegla tega, kar sta. Goran je bil drobcen nadarjen fant iz Kosez, a da je prišel do tega, kar je sedaj, je moral vložiti ure in ure treningov, doživeti marsikateri poraz in neuspeh, a je vztrajal, in na koncu je bil za svojo predanost bogato poplačan.

Talent ni vse, kajti nekateri »zaspijo« na lovorikah in postanejo »večni talenti«, saj nikoli ne uspejo v polnosti izraziti svojih sposobnosti. Po drugi strani pa imamo športnike, ki sprva niso bog ve kakšni potenciali, toda premorejo vztrajnost, predanost in radi imajo šport, s katerim se ukvarjajo. Slednji na dolgi rok dosežejo precej več kot ostali »nadarjeni« mulci.

Če se v življenju osredotočimo na preveč različnih stvari, ne moremo v polnosti izraziti svojih naravnih danosti. So ljudje, ki begajo od enega do drugega projekta, od enega do drugega cilja, od ene do druge knjige, od enega do drugega guruja, nikoli pa se res zavestno in 100% ne posvetijo eni zadevi.

Ko sem bil v osnovni in srednji šoli, nisem imel kakšnih posebnih »preddispozicij« za pričakovani uspeh na fakulteti. Bil sem povprečen učenec in nekako sem uspel »zvoziti« in uspešno zaključiti osnovno in srednjo šolo. Vendar pa je bila fakulteta z vsemi izzivi kar velik zalogaj zame. A ko sedaj gledam nazaj, vem v čem sem se razlikoval od ostalih »večnih študentov«. Imel sem voljo, vztrajnost in tudi predanost. Neuspeh me ni potrl, šel sem naprej, vsak nov izpit je bil nova zgodba.

Zdi se mi, da sem potem kasneje po zaključeni fakulteti nekako izgubil to predanost, navdušenje in zavzetost. V zadnjem času spet začenjam na novo spoznavati in odkrivati sebe ter se zavedam, da je za uspeh na določenem področju potrebna predanost. Talent ti pomaga samo na začetku, ni pa zanesljiv pokazatelj, da ti bo tudi na dolgi rok uspelo.

Biti nečemu predan, pomeni da od jutra do večera razmišljaš o tem, da vsaka tvoja celica, vsak atom in DNK dobesedno »dihajo« s tem, čemur si posvetil svoj čas, energijo in pozornost. Ni ti škoda časa, denarja, znoja, zgodnjega vstajanja in dela pozno v noč, ker veš, da to, kar počneš, ima smisel in ti je v veselje. Seveda, če imaš vsakodnevne treninge, ni vsak trening v enaki energiji in enako učinkovito izveden, a vseeno vztrajaš, se potiš, vlagaš sebe, svojo dušo in srce. Uspeh v takšnem primeru ne more izostati.

Ko boš naslednjič videl-a na TV-ju kakšno zvezdo ali uspešnega športnika, se zavedaj, da je ta oseba lahko v svoj nastop vložila ure in ure dela, da je to, kar sedaj vidiš (njen odličen nastop), samo vrhunec tega udejstvovanja, v ozadju pa sta znoj, trdo delo in predanost.

Talenti se bodo vedno znova rojevali, toda tisti, ki bodo resnično želeli uspeti, bodo morali svojemu talentu dodati še predanost. Predanost tudi pomeni, da kljub začasnim neuspehom in porazom še vedno pogumno vztrajaš na svoji poti. Res je včasih težko, ko drugi ne verjamejo več vate in še ti v samega sebe dvomiš ter se sprašuješ, če se splača vztrajati, a ne odnehaj – naredi še tisti dodatni korak več, in uspelo ti bo!

Naj te v življenju spremlja obilo predanosti in osebnih zmag!

Robert Goreta

POZITIVNA MISEL

»Ne bom imela le ‘službe’. Imela bom poslanstvo. Vsak dan znova se bom soočala z izzivi. Ko bom padla, se bom tudi pobrala. Morda res nikoli ne bom najpametnejša oseba v sobi, ampak trudila se bom, da bom najbolj predana. Na dolgi rok predanost šteje več kot nadarjenost.« – Angela Duckworth

Sledite Robertu na Facebooku

847 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!

Naše partnerske strani

E-knjigarna

logo-srecna-retorika

sunwarrior

mimijumi