Premagajmo strah
Osebna rast

Premagajmo strah

Zakaj vztrajamo v zvezi s partnerjem, čeprav sami pri sebi vemo, da je zveza obsojena na propad? Zakaj hodimo v službo, čeprav nas delo ne izpopolnjuje in nismo zadovoljni ne z odnosi med zaposlenimi, ne z našo plačo? Zakaj ne pristopimo k osebi, ki nam je všeč in jo prijazno ogovorimo?

Marsikdo se srečuje s takimi in podobnimi vprašanji. Odgovor na vsa ta vprašanja, zakaj ne storimo to kar bi radi je – strah. Strah pred samoto, strah pred brezposelnostjo, strah pred zavrnitvijo. Vse prevečkrat dovoljujemo, da strahovi obvladujejo naša življenja.

Ironično, toda bolj ko se posvečamo našim strahovom, prej se uresničijo. Prav gotovo ni človeka, na tem svetu, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju srečal s strahom. Nekateri ljudje so tako zelo obsedeni s svojimi strahovi, da si niti iz hiše ne upajo, ker se bojijo, da bi se jim kaj zgodilo. Spet drugi imajo strah pred različnim boleznimi. Čim se v medijih pojavi obvestilo, da se je razširila epidemija gripe so oni kaj kmalu bolni, čeprav sploh nikamor niso šli. Ravno takrat, ko se na vse pretege borimo proti nečemu, česar se bojimo, se nam zgodi ravno to.

Potrebno je gojiti zaupanje, da vesolje deluje vedno v našo korist. Če sami pri sebi gojimo nenehno prepričanje, da se vse razplete po naših željah, se bo ravno to zgodilo. Doživeli bomo srečo, uspeh, blagostanje, ljubezen. Skratka začeli bomo uživati življenje, kakršnega smo si vedno želeli. Večkrat, ko govorimo pred znanci o svojih strahovih (bolezen, nesreča …), večja je verjetnost, da bomo to privabili v naše življenje. Bojimo se revščine, a veliko boljše in lažje bi živeli, če bi se osredotočili na blaginjo. Spet drugič, pa se bojimo, da bomo izgubili ljubezen svojega življenja, namesto da bi razvijali in negovali ljubezen.

V našem življenju med drugim vlada zakon, ki se mu pravi zakon prepričanja, zato bodimo previdni o čem se pogovarjamo. Letos pozimi sem klepetal z dobro prijateljico, ko me je vprašala, če sem se že prehladil, kajti v tistem času so bili skoraj vsi prehlajeni. No, nič hudega sluteč, sem odgovoril: »Še ne.« Ups … Najrajši bi se ugriznil v jezik, a je bilo že prepozno. Moja »prerokba« se je čez nekaj dni uresničila.

Nesreče in bolezni pridejo v naše življenje ravno zaradi tega, ker jih nekako podzavestno pričakujemo in se jih bojimo. Zakaj se ne bi rajši sprogramirali za zdravje, namesto, da se borimo proti bolezni? Ali pa zakaj se ne bi rajši osredotočili na srečo, na mesto da se bojimo nesreče? Z neomejenim zaupanjem in vero v najboljši možni izid praktično popolnoma zapremo pot možnim nesrečam in boleznim, ki bi nas lahko prizadele.

Naj vam za konec povem tole poučno zgodbico. V neki sobi so štiri sveče počasi izgorevale in prostor je bil popolnoma tih, tako tih, da si lahko slišal celo njihov pogovor. Prva je rekla: »Jaz sem MIR, toda ljudje me ne znajo obdržati in tako mi ne preostane drugega, kot da ugasnem.« In sveča je počasi ugasnila. Druga sveča je dejala: »Jaz se VERA, a žal ne služim ničemur. Ljudje nočejo več slišati zame zato nima smisla, da ostanem prižgana.« Komaj je izgovorila te besede jo je lahna sapica ugasnila.

Žalostna pravi tretja sveča: »Jaz sem LJUBEZEN. Nimam moči ostati prižgana. Ljudje me ne upoštevajo in se ne zavedajo mojega pomena. Svoje drage bolj sovražijo, kot pa ljubijo.« Takoj, ko je tudi tretja sveča ugasnila je v sobo nepričakovano stopil otrok, ki je videl ugasnjene sveče. »Kaj počnete? Morale bi biti prižgane! Strah me je teme!«, je dejal in padel v jok. Takrat mu četrta sveča reče: »Ne obupaj, ne joči! Dokler bom gorela, lahko zmeraj ponovno prižgeš ostale sveče. Jaz sem UPANJE.« Z žarečimi objokanimi očmi je otrok prijel svečo upanja in prižgal še ostale.

In nauk zgodbe? Vsak od nas lahko s pomočjo upanja znova prižge v svojem srcu vero, mir, ljubezen! Tako, kot je mladi fantič premagal strah pred temo, tako lahko tudi mi premagamo svoje strahove, če se osredotočimo na pozitivne stvari v našem življenju ter verjamemo v mir in ljubezen. Upanje, da se bo razpletlo, tako kot si želimo, pa nas navdaja s pogumom za dejanja.

Avtor članka: Robert Goreta, objavljeno v reviji NAŠA ŽENA, avgusta 2002

Robert Goreta

Robert Goreta je predavatelj, iskalec duhovnih in življenjskih resnic, pisatelj in avtor knjig Tam, kjer je volja, tam je pot, Življenjski diamant, Več daš, več imaš! in Srčne zgodbe. Vodi različna izobraževanja za osebnostno rast, retoriko, komunikacijo, medosebne odnose in motivacijo. Več o Robertovem delu si lahko prebereš na njegovi spletni strani www.osebna-rast.com.

Vesel bom tvojega komentarja! :-)

Klikni tukaj in objavi komentar

Brezplačne e-novice
NOV ZAČETEK


e-teca-korak-naprej-3d-ML

Ob prijavi dobiš za DARILO
e-tečaj KORAK NAPREJ in e-knjigi
SPOROČILO ZLATE RIBICE in
VEČ DAŠ, VEČ IMAŠ!

Spremljaj me na omrežjih

1009 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!

Kategorije objav

Partnerske spletne strani

Sr(e)čna retorika