Spanje brez vzglavnika?

Če verjameš ali ne, sem v preteklosti, pred kakšnimi 20 leti, kar nekaj let spal brez vzglavnika. Ne vem zakaj sem se tako odločil, a nekako mi je v tistem obdobju odgovarjalo, da nisem imel vzglavnika. Spanec je bil OK, počutje tudi, vendar pa sem sčasoma žal prenehal s takšnim načinom spanja.

Pred dnevi me je članek z naslovom Ko zaradi zdravja odstraniš iz stanovanja stole, mizo in zofo, ki ga je objavil moj prijatelj Robert Lisac, spomnil na mojo večletno prakso spanja brez vzglavnika. V Robertovem članku si lahko prebereš še več o tem, kako Katy Bowman v enem iz med svojih podcastov priporoča tovrstno spanje.

Tudi sam sem se odločil, da obnovim prakso spanja brez vzglavnika, toda potrebno bo iti korak za korakom, kajti telo se mora postopoma navaditi na malo drugačen položaj med spanjem. Včeraj in danes sem že dobro uro spal brez vzglavnika in vsak dan bom to podaljševal.

Seveda bodo zdravniki imeli svoje za pripomniti, glede »škodljivosti« spanja brez vzglavnika in tudi v različnih TV oglasih vidimo kako je vsak »čudežen« vzglavnik pospremljen s strokovnim zdravniškim mnenjem, da je to in to dobro za naše zdravje in dobro počutje.

Zdi se mi, da bolj ko se »polenimo«, več imamo zdravstvenih problemov. Pred dvema dnevoma sem izvedel tudi za Roberta Franza (ja, danes smo sami Roberti v članku, ha, ha), ki v knjigi OPC – temelj človeškega zdravja omenja kako že več let hodi popolnoma bos (ne glede na vremenske razmere), da spi na golih tleh in da je več let dremal na kamniti klopi. Prehlad pa kar noče do njega in se odlično počuti.

Kot sem že malo prej omenil – Kaj pa če je potrebno stvari »obrniti na glavo« in lahko pridemo z manj udobja do več zdravja? Vsekakor ideja, vredna razmisleka …