Motivacijski trener
2015 E-mesečnik

Zakaj nisem več motivacijski trener?

3d-koraki-do-uspeha-2014

Morda ste opazili, da se že kar nekaj časa ne predstavljam več kot motivacijski trener ali motivacijski predavatelj. Tudi motivacijskih seminarjev, kot jih nekateri imenujejo, ne vodim več. Še sam kar nekaj časa nisem vedel, zakaj mi to »ne leži več«, ter zakaj se s tem ne morem poistovetiti. Odgovor sem pred dnevi »naključno« (itak vemo, da naključij ni) našel v neki knjigi. Ko sem prebral naslednji odstavek, sem se pošteno zamislil, in dejansko je potrjeval to, kar sem že sam v zadnjem času vedel in občutil:

»Iz starodavnega Hebrejskega vidika, podobno kot večino ključnih besed, tudi besedo motivacija uporabljamo napačno. Ne obstaja stvar, kot je motivacijski predavatelj (trener), motivacijska knjiga ali CD, ravno tako ni zadev, kot so motivacijski seminar ali motivacijski program – ne glede na to, koliko stanejo! Stimulacija, ne motivacija, je prava beseda. Stimulacija prihaja iz zunanjega sveta. Motivacija je v starodavnem Hebrejskem vidiku izključno funkcija našega lastnega srca. Nobena oseba ne more motivirati druge!«

Ahaaaa! S tem se vse postavi na glavo, kar se tiče osebnostne rasti, motivacije in dela na sebi. Zato bom današnji članek v e-mesečniku posvetil tej tematiki. Prepričan sem, da boste med branjem našli nekaj uporabne modrosti tudi zase, za svoje življenje in vaše najbližje.

Pre dnevi sem bil na predavanju Borisa Veneta v Vrbi, v Prešernovi hiši, kjer je Boris imel predavanje oz. predstavitev svoje knjige »Zdravje je v nas«. Nekatere stvari na tem predavanju sem dobesedno »moral« slišati. Eden izmed najmočnejših Borisovih stavkov je bil slednji: »Poanta v življenju ni, da si prazen, temveč izpolnjen.« Česa se iz tega kratkega stavka lahko naučimo?

Poglejmo … Že star slovenski pregovor pravi, da prazna vreča ne stoji pokonci. Torej, če želimo, da bo ta prazna vreča stala pokonci, mora biti napolnjena (izpolnjena) z določeno vsebino. Če ni vsebine, vreča ne stoji pokonci. Kako se to nanaša na motivacijo in malo prej omenjeno stimulacijo?

Motivacija = brezčasna (ker prihaja iz tvoje notranjosti), stimulacija = začasna (ker prihaja iz tvoje zunanjosti). Tako imamo prazno vrečo (v prispodobi bi bil to en udeleženec motivacijskega seminarja), in le-to prazno vrečo se po sodobnem načinu »motivacije« predavatelj trudi »zapolniti«, da bi se udeleženec počutil bolj izpolnjenega. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali je to sploh mogoče? Lahko »napolnimo« drugo osebo? Razmišljajmo dalje …

Že od veliko ljudi sem slišal, da so po »motivacijskem« seminarju (delavnici, tečaju itd.) bili motivirani, da so naredili to in to, a od še več ljudi sem slišal, da so dejali, da so po motivacijskem seminarju padli še globlje v brezno. Zakaj? Ker so dejansko bili stimulirani, niso pa bili motivirani (beri napolnjeni), ker le-tega ne more narediti nobena druga oseba za njih, vsak lahko motivira le samega sebe.

Kaj je tisto, kar poganja oziroma ustvarja motivacijo? To je vedno nekaj notranjega – ljubezen, radost, navdušenje, veselje … Lahko bi uporabil še eno drugo besedo, ki povzema vse malo prej naštete besede – strast. Poglejmo največje podjetnike sodobnega časa (Bill Gates, Steve Jobs, Richard Branson …), in ugotovili bomo, da nihče od njih ni govoril o tem, kako jih je »stimuliral« denar, temveč da je bilo tisto, kar jih je gnalo naprej, strast. Strast do nečesa, kar so počeli, kar jih je tako podžgalo, da so dobesedno premikali gore in počeli »nemogoče«.

Vrnimo se nazaj na udeležence motivacijskega seminarja … le ti dobijo neki energijski »stimulans«, ki jih za tistih 24, 48 ali 72 ur dvigne v višave, tam v orbito Lune ali celo dlje – kar do Sonca. Zdi se jim vse mogoče, energijsko so nabiti … ampak žal ta naboj ne traja, ker ne prihaja od znotraj, prihaja od zunaj. Niso bili motivirani (v pravem pomenu besede), temveč stimulirani. Če ponovimo – vse kar pride »od zunaj« je stimulacija, vse kar pride od znotraj, je motivacija (beri strast).

In tako ljudje hodijo od seminarja do seminarja, od delavnice do delavnice, od ene knjige do druge in iščejo »motivacijsko skrivnost«, ampak le-ta se ne nahaja v nečem zunaj njih – je v njih. Mnogi predavatelji govorijo o tem, da je potrebno prebuditi strasti, biti strasten v nečem, kar počneš, ne da gledaš na uro.

Naj vam povem dva moja primera. V zadnjem času sem začel z izdelavo spletnih strani še za druge stranke. Ko zapadem noter v »projekt«, zame ura na obstaja – delam, razmišljam, ustvarjam, se igram, spreminjam, premikam, pišem na list papirja, imaginiram, vse spet podrem in na novo postavim … in tako je kdaj že ura 2:30 zjutraj, a jaz utrujenosti ne čutim.

Pred kakšnim mesecem dni sem vodil v Ljubljani seminar Sr(e)čne retorike. Že kar večkrat se mi je zgodilo, da mi »manjka« čas. Da, prav ste prebrali – manjka mi čas. Pogledam na uro in »manjka« mi cela ura. Ne vem, kam je šla, kam se je »izgubila«, ker sem tako strastno predan tematiki, misli prihajajo ena za drugo. To je strast, to je motivacija, to je nekaj, kar prihaja znotraj mene.

Ko si izpolnjen (strasten, navdušen, radosten …), potem tvoja vreča lahko stoji pokonci leta in leta. Ker ni privezana na različne vrvi (beri stimulacijo), da bi začasno stala pokonci, temveč ker se napaja iz svoje notranjosti, srca, duše, poslanstva … saj ni važno, kako to imenujemo z besedami.

Ko si ustvarjalen, takrat izražaš Boga v sebi, kajti skozi tebe se izraža Prasila (Vesolje), in skozi tebe in tvoja dela išče izraz. Zato imamo ljudje tako različne talente, sposobnosti, znanja … vsak ima nekaj, kar je drugačno, unikatno, in preizkušnje, s katerimi se srečujemo, so dejansko darila na poti, da končno prepoznamo svoje darove, talente in strasti.

Zato, draga bralka, dragi bralec e-mesečnika nisem več motivacijski trener, ker se zavedam, da nikogar ne morem motivirati, ker motivacija prihaja iz človeka samega. Lahko pa s svojim delom, predavanji, seminarji, knjigami, članki … dodam en kamenček v mozaiku vsakega človeka, da bo bolj začenjal prepoznavati svojo strast, radost, veselje do življenja in da zato, da bo stal pokonci, ne bo potreboval zunanje stimulacije, temveč se bo napajal iz svoje notranjosti.

Srčno upam, da sem s temle člankom s teboj podelil malo drugačno razmišljanje, ki gre izven okvirov klasičnega razumevanja osebne rasti, in da boš korak za korakom začel prebujati svojo strast, svojo unikatno veličino v sebi.

In za zaključek: Bodi strasten, bodi živ, bodi vedno to, kar si! Zavedaj se, da si edinstven, unikaten in izjemen v vseh pogledih! 🙂

Z blagoslovi in nasmehom v srcu!

Robert Goreta

MODROST V VERZIH IZBRANA POSEBEJ ZA VAS

Nehajte graditi življenje na potrebi,
da mnogo boljši bi bili od koga drugega!
Sledite le impulzom pozitivnim v sebi,
ustvarjajte le to, kar vam prihaja iz srca!

Ljuba Žerovc, verz iz knjige Modrosti zbrane iz verzov stkane

POZITIVNA MISEL

»Dajte nam človeka, ki med delom prepeva.« – Thomas Carlyle

SMEH JE POL ZDRAVJA – ANEKDOTA E-MESEČNIKA

O francoskemu romanopiscu Honoré de Balzacu pripovedujejo tudi tole zgodbico:
Ležal je v postelji, a ni spal. Zaslišal je neko ropotanje, se obrnil in videl pri luči nočne svetilke tatu, ki je odpiral njegovo pisalno mizo. Trenutek je bil kritičen, a Balzac se je glasno zasmejal. Tat je prenehal delati, in ker se je Balzac smejal vedno bolj, je jezno vprašal:
»Zakaj se pa smejete?«
»Ker ste tako neumni in brskate ponoči po pisalni mizi za denarjem, ki ga jaz pri belem dnevu ne morem najti!«
Tat se je prav tako začel smejati in je odšel, pisatelj pa si je rešil denar in morebiti tudi življenje.

Sledite Robertu na Facebooku

847 FB sledilcev. Klikni in všečkaj!

Naše partnerske strani

E-knjigarna

logo-srecna-retorika

sunwarrior

mimijumi